Blagajev volčin – naša botanična znamenitost

Ni na zalogi

Redna cena:

16.00 EUR

Ni na zalogi

Kategorija:

NADA PRAPROTNIK: BLAGAJEV VOLČIN – NAŠA BOTANIČNA ZNAMENITOST

Opis

Delo obravnava Blagajev volčin (Daphne blagayana), znamenito vrsto slovenskega rastlinstva, zgodovino njegovega odkritja, razširjenost v Sloveniji in v Evropi, morfologijo ter njegovo fitogeografsko in fitosociološko pripadnost. Zavarovan je od leta 1898 in je simbol naših naravovarstvenih prizadevanj.

Blagajev volčin je bil odkrit leta 1837 na Gori pri Polhovem Gradcu. Opisal ga je Henrik Freyer. Njegovo nahajališče si je ogledal saški kralj Friderik Avgust II. in v spomin mu je Rihard Ursini grof Blagay postavil spomenik.

Blagajev volčin je vrsta domnevno terciarnega izvora. Njegovo območje razširjenosti ni sklenjeno. Osrednji areal je v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori, ločeni deli areala so v Albaniji, Makedoniji, Grčiji in Bolgariji. Drugo območje razširjenosti je v Romuniji, tretje območje pa na jugovzhodnem robu Alp v osrednji Sloveniji in na Hrvaškem. Severozahodna meja razširjenosti je v severovzhodni Italiji.

  • Besedilo: Nada Praprotnik
  • Fotografija: Ciril Mlinar
  • Recenzija: akad. dr. Mitja Zupančič in dr. Igor Dakskobler
  • Jezikovni pregled: doc. dr. Tomaž Sajovic
  • Prevod izvlečka in povzetka: Henrik Ciglič
  • Oblikovanje: Karmen Zupanc
  • Tisk: DEMM d.o.o.
  • Založil: Prirodoslovni muzej Slovenije
  • Tisk knjige je finančno podprlo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije
  • Naklada: 1000 izvodov

Dodatne informacije

Vsebina

Uvod
Blagajev volčin odkrijejo
Kraljevski obisk
Spomenik kralju in Blagajevemu volčinu
O Blagajevem volčinu do leta 1870
Lerchenfeldov alpski volčin
Kronologija odkritij Blagajevega volčina v Sloveniji
Klasično nahajališče Blagajevega volčina danes
Blagajev volčin v starih herbarijskih zbirkah
Kronologija odkritij Blagajevega volčina zunaj Slovenije
Morfološki opis Blagajevega volčina
Fitogeografska pripadnost Blagajevega volčina
Fitosociološka pripadnost Blagajevega volčina
Genetska diferenciacija
Blagajev volčin v hortikulturi
Blagajev volčin – simbol naravovarstvenih prizadevanj
Slovenska imena Blagajevega volčina
Tuja imena Blagajevega volčina
Ob jubilejih Blagajevega volčina
Zahvale
Povzetek
Summary
Viri

Povzetek

Avtorica je s pomočjo temeljitega pregleda literaturnih, herbarijskih, arhivskih in drugih virov ter lastnih spoznanj pregledno in strnjeno predstavila vrsto, ki ne sodi samo med spomenike slovenske narave, ampak tudi med spomenike slovenske kulture.

Blagajev volčin je vrsta, o kateri so največ pisali in ki je vzbudila največ zanimanja. Leta 1837 je eden od kmetov iz Polhovega Gradca graščaku Rihardu Ursiniju grofu Blagayu prinesel cvetočo vejico neznanega volčina. Blagay jo je poslal Henriku Freyerju, kustosu Deželnega muzeja v Ljubljani, ki jo je opisal in imenoval po najditelju Blagajev volčin (Daphne blagayana). Poslal jo je tudi H. G. L. Reichenbachu za njegovo herbarijsko zbirko Flora Germanica exsiccata. V tedanji Evropi je nova vrsta pomenila pravo botanično senzacijo in že naslednje leto (1838) jo je prišel gledat saški kralj Friderik Avgust II. V spomin na kraljevski obisk je grof Blagay postavil več kot štiri metre visok spomenik kralju, njegovemu obisku in blagajki, ki so jo začeli imenovati kraljeva roža. Spomenik je edinstven pri nas in je pomemben del naše kulturne dediščine. Prof. dr. Tone Wraber ga je opisal kot »star spomenik stari botanični kulturi na Slovenskem«.

Blagajev volčin je bil dvakrat odkrit in dvakrat opisan kot nova vrsta iz rodu volčinov. Leta 1780 je J. M. Lerchenfeld v okolici mesta Brašov v današnji Romuniji našel volčin, za katerega je bil prepričan, da je alpski volčin (Daphne alpina). Na podlagi njegovega herbarijskega primerka ga je J. F. Schur leta 1866 opisal kot novo vrsto in ga po najditelju imenoval Lerchenfeldov volčin (Daphne lerchenfeldiana). Šele leta 1884 so ugotovili, da je Blagajev volčin (Daphne blagayana). Po botaničnem kodeksu ima po načelu prioritete prednost prvo veljavno opisano ime in to je Blagajev volčin.

Več kot trideset let je bila Gora nad Polhovim Gradcem edino nahajališče Blagajevega volčina na Slovenskem. Leta 1871 pa ga je muzejski kustos Karel Dežman našel na Jetrbenku, kasneje so našli še več nahajališč. Našli so ga na Štajerskem v hribih nad spodnjim tokom Savinje, na Kozjanskem, v okolici Vrhnike, na Kočevskem, v dolini Trebuše na Primorskem in v okolici Idrije.

Leta 1856 je Blagajev volčin v Srbiji našel J. Pančić. Kasneje so na Balkanu odkrili še več nahajališč: v Črni gori (1874), Hercegovini (1878), Bosni (1886), Hrvaški (1888), Albaniji (1889), Makedoniji (1892), Bolgariji (1895), Grčiji (1960) in Italiji (1990). Prvič pa je bil pod napačnim imenom odkrit leta 1780 v Romuniji.

Blagajev volčin je vednozelen, malo razvejen grmiček, visok do 30 cm, s poleglimi poganjki. Listi so narobe jajčasti, topi, usnjati, gladki, goli, bleščeči. Cvetovi so v ovršnih, glavičastih kobulih in močno dišijo. Čašni listi so barviti in rumenkasto beli, venčni listi manjkajo. V Sloveniji cveti v marcu in aprilu. Pri nas redko razvije plod in se v glavnem razmnožuje vegetativno.

Blagajev volčin je ostanek terciarnega rastlinstva. Po razširjenosti je ilirsko-karpatska vrsta, po nastanku in sorodstvu pa ga prištevamo k »lovorni« flori.

Raste na apnencu in dolomitu, najbolj pogost pa je na serpentinih v montanskem in subalpinskem pasu, lahko tudi do 1900 m nadmorske višine. Raste v združbah razredov Erico-Pinetea, Vaccinio-Piceetea in Querco-Fagetea.

Strokovnjaki imajo takson v glavnem za enotno vrsto v celotnemobmočju razširjenosti. V dve podvrsti so jih razdelili le v Romuniji in Bolgariji. V romunskih Karpatih naj bi uspevala podvrsta ssp. lerchenfeldiana, v Bolgariji pa podvrsta ssp. kellereri.

Ker se Blagajev volčin lahko razmnožuje tudi vegetativno s potaknjenci, je primerna rastlina za gojenje po vrtovih. Po vrtovih so jo sadili v okolici Čajnice v Bosni. Ko so jo pošiljali v botanične vrtove po Evropi, so potaknjenci prišli tudi do vrtnarjev in vrtičkarjev.

Že Friderik Avgust II. je ob obisku izrazil željo, da bomo Kranjci znali volčin varovati in preprečiti njegovo uničenje. Zaradi ogroženosti so ga zavarovali že leta 1898 skupaj s planiko (Leontopodium alpinum) in je postal tudi simbol naših naravovarstvenih prizadevanj. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je uvrščen med ranljive vrste (V).

Blagajev volčin je "ena najlepših – kraljevska roža slovenske cvetane".

Skip to content