Ihnofosili so posebna vrsta fosilov, ki ne ohranjajo teles ali delov starodavnih organizmov, temveč sledi njihovega delovanja, gibanja, hranjenja, počivanja ali bega. Najpogosteje jih prepoznamo kot odtise premikanja in hoje, sledi izkopanih rovov in vrtanja, grizenja ali fosilizirane iztrebke (koprolite). Vsaka fosilizirana sled predstavlja neposreden zapis življenja iz preteklosti.
Ihnofosili nastajajo v vseh okoljih, kjer je bilo prisotno življenje. Najdemo jih na kopnem, v rekah in jezerih, ob obalah in v globokem morju. Ker se ohranijo na mestu nastanka (in situ), omogočajo edinstven vpogled v nekdanja okolja. Na njihovi podlagi lahko sklepamo o globini vode, razmerah v sedimentu, stabilnosti in prezračenosti podlage ter hitrosti odlaganja usedlin.
Ihnofosili razkrivajo tudi vedenje organizmov, kot so plazenje, počivanje, hranjenje in kopanje rovov, pa tudi odzive na nenadne spremembe v okolju. Čeprav ne moremo vedno natančno določiti povzročitelja posamezne sledi, so ohranjeni ihnofosili izjemno pomemben vir informacij, zlasti tam, kjer drugih fosilov ni.
Ob opazovanju ihnofosilov ne vidimo le kamnin, temveč zamrznjene trenutke geološke zgodovine – tihe, a zgovorne zapise življenja na Zemlji
Avtorji: Katarina Kadivec, Doroteja Fon, Matija Križnar