Glavni namen obročkanja ptičev je proučevanje selitev ptic in načina njihovega življenja. Pomembno je, da se podatki zbirajo redno. Tako lahko dobimo informacije o stanju populacij ptic selivk v daljšem časovnem obdobju ter se odločimo za ustrezne varstvene ukrepe. Pri raziskavah selitev ptic je seveda pomembno sodelovanje držav, saj ptice ne poznajo meja in se lahko selijo na zelo dolge razdalje. Zato ima večina držav po svetu vzpostavljen državni center za obročkanje ptic. Države med seboj povezuje organizacija EURING (European Union for Bird Ringing). V Sloveniji tak center deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije in se imenuje Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP).
Obroček – moč informacije
V trenutku, ko ima katerikoli ptič na nogi obroček, nosi s seboj informacijo o svoji osebni izkaznici: to je o spolu, starostu, datumu in mestu obročkanja itd. Mlade bele štorklje (Ciconia ciconia) najlaže zaznamujemo z obročki na gnezdu, ko le-te še ne letijo.
Slovenski obročki nosijo napis LJUBLJANA SLOVENIJA in tekočo številko, npr. ZT 43.
Jeseni leta 2007 nas je iz Južnoafriške republike neki belgijski turist po elektronski pošti obvestil, da je na nogi bele štorklje prebral slovenski obroček. Podatke o obročkanju in najdbi smo prek našega računalnika v muzeju obdelali in nato poslali v Južnoafriško republiko. Tako smo med drugim ugotovili, da je zračna razdalja med mestom obročkanja v Sloveniji in najdbo v Južnoafriški republiki 7814 km.
Obročkanje bele štorklje (Ciconia ciconia) na gnezdu. (Foto: T. Trilar)
Obročka na nogi na gnezdu navadno ni mogoče videti. (Foto: D. Šere)
Publikacija EURING v slovenskem jeziku
Vrste in število obročkanih ptic v Sloveniji
Zgodovina obročkanja
Prvi ornitolog, ki je začel ptiče sistematično obročkati, je bil danski profesor Mortensen (leta 1899). Leta 1900 mu je sledil profesor Northumberland v Angliji, v Nemčiji pa leta 1903 ornitolog Theinemann. V presledkih so sledile tudi druge države (Ponebšek in Ponebšek, 1934 v Scopolia supp. 4 Gregori 2009).
V Sloveniji obročkovalna dejavnost organizirano poteka od leta 1926, ko je bil ustanovljen “Ornitološki observatorij v Ljubljani”. Uradno se je obročkanje ptičev začelo leto kasneje. Zanimiva pa je obročkovalska zgodba iz leta 1909. Jurij Brandl, izdelovalec orgel v Mariboru, je imel dve mladi beli štorklji in ju opremil z obročkom s svojim naslovom. Sredi septembra leta 1909 sta mu štorklji ušli in eno od njiju so ob koncu istega meseca ustrelili pri kraju Rocella Jonica v italijanski provinci Reggio di Calabria. Zračna razdalja, ki jo je preletela, je bila 950 km (Reiser 1925, Ponebšek 1934 v Scopolia supp. 4 Gregori 2009).
Po 2. svetovni vojni se je Ornitološki observatorij pridružil Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, kjer danes deluje kot Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP) v okviru Kustodiata za vretenčarje.
Od ustanovitve observatorija je število obročkanih ptičev ves čas naraščalo. Leta 1927 je bilo obročkanih 143 osebkov, danes jih na leto obročkamo prek 100 000. Število obročkanih ptičev in najdb se je povečalo predvsem na račun razvoja metodologije lova ptičev. Glede na ta razvoj lahko obročkanje ptičev v Sloveniji razdelimo na tri obdobja:
1. obdobje od leta 1927 do 1972: lov ptičev je potekal s pomočjo limanic, zank, kletk…, obročkalo se je tudi mladiče v gnezdu (Božič, 2009). Danes so limanice in zanke prepovedane.
2. obdobje od leta 1973 do 1982: za lov ptičev se začnejo uporabljati najlonske mreže (Božič, 2009).
3. obdobje od leta 1982 do danes: poleg mrež se uporabljajo tudi zvočni posnetki za privabljanje ptic (Šere, 2009). V ta namen Prirodoslovni muzej Slovenije vodi Slovenski arhiv živalskih zvokov. Posnetki nekaterih slovenskih ptic so na voljo na zgoščenki Gozdne ptice Slovenije in Ljubljansko barje, skrivnostni svet živalskega oglašanja.
Obročkovalsko dejavnost v Sloveniji so vodili:
1. od leta 1926 – 1935: dr. Janko Ponebšek
2. od leta 1935 – 1964: Božidar Ponebšek
3. od leta 1964 – 1967: Janez Gregori
4. od leta 1971 – 1983: Ivo Božič
5. od leta 1983 dejavnost vodi Dare Šere
Lov in obročkanje ptičev že od samega začetka ornitološke dejavnosti v Sloveniji v veliki meri sloni na prostovoljnem delu zunanjih sodelavcev, obročkovalcev. V letu 2010 je takšno dovoljenje pridobilo 55 obročkovalcev.
O najdbah obročkanih ptičev so prvič poročali leta 1934 v Izvestjih Ornitološkega observatorija. Kasneje so bile najdbe objavljene predvsem v reviji Acrocephalus pa tudi v drugih domačih (Proteus, Svet ptic…) in tujih (Euring Newsletter) tiskih. Obsežneje je bila obročkovalska dejavnost v Sloveniji predstavljena v publikaciji Prirodoslovnega muzeja Slovenije Scopolia Supplementum 4 leta 2009.
Od leta 1973 se ptice lovijo izključno z najlonskimi mrežami. S tem letom se začne novo obdobje v slovenski obročkovalski dejavnosti. Spoznali smo tiste vrste ptic, ki jih prej ni bilo mogoče ujeti. Ravno tako smo zabeležili nekaj novih vrst za Slovenijo. Pokazala se je potreba po ornitološki postaji, kjer bi redno spremljali selitve ptic. Tako je bila leta 1987 ustanovljena Ornitološka postaja Vrhnika, kjer vsako leto, predvsem v času selitev (od sredine julija do konca oktobra), redno poteka obročkanje ptičev.
Ko je leta 1987 začela delovati Ornitološka postaja Vrhnika, smo se ornitologi poglobljeno začeli ukvarjati s kmečko lastovko (Hirundo rustica). Zanimalo nas je, kje prezimujejo kmečke lastovke, ki gnezdijo v Sloveniji, po kateri poti se selijo in kdaj (Šere, 1980; Šere, 1998). Ko smo se leta 1997 vključili v evropski projekt spremljanja lastovk »Euring Swallow Project«, ki ga koordinira organizacija EURING, smo o tej priljubljeni vrsti imeli že kar nekaj podatkov. Leta 2002 smo za projekt “Kje v Afriki prezimujejo kmečke lastovke” prejeli tudi prvo nagrado družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Zbiranje podatkov
Ko je ptič ujet, ugotovimo, za katero vrsto gre, določimo starost in spol, na nogo mu nadenemo obroček ter izmerimo nekatere biometrične podatke (npr. dolžina peruti; Šere, 2009). V zadnjih letih sodelujemo tudi pri raziskavah ptičjih bolezni (Račnik et al., 2008) in zajedavcev (Trilar, 2004). Ptico po obročkanju in opravljenih meritvah takoj izpustimo. Nekatere vrste, ki jih je težko ujeti z mrežami, npr. štorklje, čaplje, ujede, sove, obročkamo še mlade na gnezdu. Obročki so aluminijasti, ustrezne velikosti, za populacijske raziskave pa se uporabljajo tudi barvasti obročki.
Pomembno je, da se podatki skrbno zbirajo na enem mestu. Od začetka delovanja obročkovalske dejavnosti do leta 2001 so se podatki vpisovali in zbirali na posebnih formularjih.
Leta 2000 je Prirodoslovni muzej Slovenije dal izdelati računalniški Program za vnos in obdelavo obročkanih ptičev, v katerem se zbirajo in vodijo vsi podatki o obročkanih ptičih. Leta 2008 smo izdelali nov program, ki omogoča izris najdb obročkanih ptičev v geografskem prostoru (Evropa, Afrika, Bližnji vzhod).
Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) je razmeroma majhna trstnica, ki gnezdi tudi v Sloveniji. Predvsem v jesenskem času se obročkovalci srečujemo z osebki, ki gnezdijo severno od nas in so v Sloveniji samo na preletu. (Foto: I. Božič)
Oglašanje bičje trstnice (Acrocephalus schoenobaenus). Vir: dr. Tomi Trilar, Slovenski arhiv živalskih zvokov, Prirodoslovni muzej Slovenije
Pregled števila obročkanih ptičev in najdb v Sloveniji (1926-2009) si lahko ogledate v reviji Scopolia Supplementum 4 – 2009.
Kaj storiti, če najdete ali opazujete obročkanega ptiča:
- ptiča in obroček skušajte fotografirati
- odčitajte napis in številko na obročku
- zabeležite kraj in datum najdbe, opazovanja…
- zabeležite stanje osebka (živ, poškodovan, mrtev, najdeno okostje, itd.)
Podatke sporočite na elektronski naslov: dfekonja@pms-lj.si.
Zanimive redke vrste ptic
Pri lovu in obročkanju ptičev lahko najdemo tudi redke ali izredno redke vrste.
V obdobju 1983 – 2008 so bile obročkane naslednje redke vrste: rdečegrla cipa Anthus cervinus (9), plevelna trstnica Acrocephalus dumetorum (8), robidna trstnica Acrocephalus agricola (8), mušja listnica Phylloscopus inornatus (7), rjava listnica Phylloscopus fuscatus (2), kraljičica Phylloscopus proregulus (1), mali vrtnik Hippolais caligata, (2), modrin Tarsiger cyanurus (1), beloperuti krivokljun Loxia leucoptera (1), beloglavi strnad Emberiza leucocephala (8), gozdni strnad Emberiza rustica (3) in kostanjev strnad Emberiza rutila (1). Postavlja se že vprašanje, ali je mali strnad Emberiza pusilla še redka vrsta, saj jih je bilo v tem obdobju obročkanih kar 16. Res pa je, da se nekatere redke vrste pojavljajo zelo ciklično.
Obročkane so bile tudi naslednje redke vrste: velika bobnarica Botaurus stellaris, črna štorklja Ciconia nigra, mali sokol Falco columbarius, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta itd.
Do leta 1993 so bile v gnezdu obročkane tudi mlade južne postovke (Falco naummani), ki pa po letu 1993 v Sloveniji ne gnezdijo več (Šere, 2008). Razlog sta predvsem uničevanje njihovega habitata in uporaba pesticidov, saj se ta vrsta prehranjuje predvsem z velikimi žuželkami. (Foto: D. Šere)
Z našega seznama obročkanih vrst je izginila tudi povodna trstnica Acrocephalus paludicola, zadnja je bila obročkana leta 1992.
Literatura
- Božič Ivo, 1975/76. Slovenska ornitologija med leti 1926 – 1976. Proteus 38 (7): 247 – 250
- Božič Ivo, 1980 – 1982, 1985. Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v Sloveniji (več). Acrocephalus.
- Božič Ivo, 2007. Čapljica Ixobrychus minutus = little bittern. Acrocephalus 28 (133), str. 79
- Božič Ivo, 2009. Rezultati obročkanja ptičev v Sloveniji: 1926 – 1982. Scopolia Supplementum 4 – 2009: 23 – 110
- Gregori Janez ur., 2009. Scopolia Supplementum 4 – 2009
- Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 1926 – 1933. Kuratorij Ornit. observatorija v Ljubljani
- Šere Dare, 1980. Lov in obročkanje kmečkih lastovk v Sloveniji. Acrocephalus, št. 5: 79 – 81
- Šere Dare, 1998. The Euring Swallow Project in Slovenia. Euring newsletter 2. Instituto nazionale per la fauna Selvatica. str. 28 – 29
- Šere Dare, 2001. 75 years of the bird ringing scheme Ljubljana. Euring newsletter 3. Instituto nazionale per la fauna Selvatica: 70 – 71
- Šere Dare, Ornitološke novice za obročkovalce 1997, 1998, 2000
- Šere Dare, 2008. Obroček – moč informacije. Konservator – restavrator: povzetki strokovnega srečanja. str. 59
- Šere Dare, 2008. Južna postovka Falco naummanni & črna štorklja Ciconia nigra = Lesser Kestrel & Black Stork. Acrocephalus 29 (137): str. 112
- Šere Dare, 2009. Kratko poročilo o obročkanih ptičih v Sloveniji, 1983 – 2008. Scopolia Supplementum 4 – 2009: 111 – 174
- Šere Dare, 2009. Najdbe obročkanih ptočev na zadrževalniku Medvedce in okolici (SV Slovenija). Acrocephalus 30 (141, 142, 143): 199 – 208
- Trilar Tomi, 2004. Ticks (Acarina: Ixodidae) on birds in Slovenia = Klopi (Acarina: Ixodidae) na pticah Sloveniji. Acrocephalus 25(123): 213 – 216 Račnik J., Slavec B., Trilar T., Zadravec M., Dovč A., Krapež U., Barlič-Maganja D.,
- Zorman-Rojs O., 2008: Evidence of avian influenza virus and paramyxovirus subtype 2 in wild-living passerine birds in Slovenia. Eur. J. Wildlife Res. 54(3): 529 – 532.