Scopoli je z obema izdajama svoje »Kranjske flore« (Flora Carniolica, 1760,1772) ustvaril pionirsko in zanesljivo podlago za vednost o kranjskih, s tem pa tudi slovenskih rastlinah, glivah in lišajih.

Leta 1760 je Scopoli izdal delo Flora Carniolica, kjer je predstavil 756 cvetnic in 256 necvetnic (praprotnic, mahov, alg in gliv) s tedanje Kranjske. Rastline je razvrstil po svoji klasifikaciji in jih poimenoval s kratkimi diagnozami, kar je bilo značilno za obdobje pred uvedbo dvojnega poimenovanja. V tem delu je za znanost prvi veljavno opisal nekatere rodove: orlova praprot (Pteridium), črni gaber (Ostrya), potočarka (Rorripa) in vilovina (Sesleria).

Slika Flore carniolice

Prva izdaja dela Flora Carniolica na razstavi Razsvetljeno naravoslovje (2019-2021). Foto: Matija Križnar

Črni gaber (Ostrya carpinifolia). Foto: Špela Pungaršek