Pius Titius Vendel se je rodil 23. oktobra 1801 v mestecu Jasov (Jászö) pri kraju Košice (Kassa), danes v Republiki Slovaški. Pri 22. letih je vstopil v red manjših bratov minoritov v Aradu (Romunija) in leta 1826 opravil zaobljube. Dve leti kasneje je bil posvečen v duhovnika. Poleg duhovniške službe, je pater Titius delal tudi kot učitelj: poučeval je latinski jezik, naravoslovne predmete in botaniko. Med letoma 1846 in 1851 je delal kot vojaški kaplan v Splitu in tam začel nabirati vzorce morskih organizmov. Leta 1859 je dobil pismo Ministrstva za kulturo in izobraževanje takratne Avstro-Ogrske monarhije, s katerim so ga pooblastili za »raziskovanje obale ob Jadranskem morju znotraj meja cesarstva z nalogo nabiranja botaničnega in zoološkega materiala in z namenom proučevanja botanike in zoologije«. Istega leta se je Titius preselil v Piran, kjer je ostal do oktobra leta 1870, nato je moral ponovno zapustiti Istro, verjetno po dekretu predstojnikov, in se vrniti na Madžarsko. Šele leta 1881 se je vrnil v Piran, kjer je v 83. letu starosti, 20. decembra 1884 umrl.
Ministrstvo za kulturo in izobraževanje je določilo, da del Titiusove zbirke pripada Zoološko-botaničnemu društvu na Dunaju in je namenjeno izobraževalnim ustanovam. Njegove zbirke so bile razposlane 191 ustanovam. Med izobraževalnimi ustanovami, ki so prejele Titiusov material je bila tudi Gimnazija Novo mesto, ki je dve didaktični zbirki prejela leta 1859 in leta 1869. Leta 1952 je gimnazija zbirki podarila Prirodoslovnemu muzeju Slovenije.
V herbariju Prirodoslovnega muzeja Slovenije sta shranjeni dve Titiusovi zbirki stisnjenih in posušenih primerkov alg. Zbirki imata, poleg znanstvene, tudi veliko zgodovinsko vrednost.
Starejšo zbirko alg, nabranih na različnih lokacijah med letoma 1853 in 1858, sestavlja 84 herbarijskih listov velikosti 17×10 cm. Nad zgornjim robom lističa je na roko napisano latinsko ime vrste z avtorjem, pod spodnjim robom pa na levi strani lokacija nabiranja, v desnem kotu pa napis “Leg. Titius” in leto (po vsej verjetnosti se letnica nanaša na leto nabiranja).
Skupno je v tej zbirki 84 primerkov (83 alg in 1 kolonijski morski nevretenčar). Večina alg je bila nabranih v Dalmaciji leta 1856, in sicer: 55 primerkov alg v Splitu (32 rdečih, 15 rjavih in 8 rdečih alg), 2 algi v Zadru (rdeči), 2 na Hvaru (rdeči), 1 na Visu (rdeča) in 1 alga na Herzeg Novem (rdeča). V Benetkah je bilo nabranih 8 primerkov rdečih alg, vse so iz leta 1854, v Trstu pa 2 rdeči algi v letu 1856. V to zbirko je Titius dodal tudi 12 primerkov sladkovodnih alg, nabranih na različnih lokacijah med letoma 1853 in 1858, in sicer: 5 iz mesteca Levoča (nemško Leutschau) iz let 1857 in 1858; 1 iz mesta Buda na Madžarskem (nemško Ofen) nabrana v letu 1856, 2 nabrani v mestecu Zipser v letih 1857 in 58, 1 iz Schmelnitza iz leta 1857, 2 iz Padove iz leta 1854 in 1 iz mesteca Abano iz leta 1853.
Fotografije: Ciril Mlinar Cic
Mlajšo zbirko alg, nabranih na različnih lokacijah med letoma 1861 in 1869, sestavlja 12 herbarijskih listov v velikosti 29×21 cm. Vsak list je s tanko črno črto razdeljen na 9 delov, v sredini vsakega dela je na listič prilepljen po en primerek posušene alge. Nad zgornjim robom vsakega manjšega lista sta na roko napisana latinsko ime primerka z navedbo avtorja, pod spodnjim robom, na levi strani, je napisano nahajališče, na desni strani pa leto nabiranja.
V tej zbirki je skupno 106 primerkov (na dveh herbarijskih listih algi manjkata), in sicer: 103 alge (70 rdečih, 21 rjavih, 12 zelenih) in 3 “zoofiti” (Preglednica 1). Primerki “zoofitov” in 99 alg so bili nabrani v Piranu, večinoma leta 1868, 1 primerek rdečih alg je bil nabran v Benetkah leta 1868, 1 primerek rjavih alg pa v Miramaru pri Trstu leta 1868. Dva primerka rdečih alg sta iz Avstralije, leto in lokacija nabiranja pa nista navedeni.
