Franz Wilhelm Sieber (1789–1844) je bil rojen v Pragi na Češkem. Študij arhitekture in tehnike je opustil in se posvetil naravoslovju, predvsem botaniki. Svoje nabiralne ekskurzije je želel financirati s prodajo herbarijev, zato je le-te ponudil v prodajo še preden je rastline nabral. Poleti leta 1812 je Sieberja gostil Žiga Zois. V zameno za plačilo naj bi mu češki botanik prinesel redke rastline s Triglava, a obljube ni držal. Lepše preparirane rastline je odnesel s seboj, Zoisu pa prepustil ostanek. Sieber je svoj vzpon opisal v češkem časopisu Hesperus in to je eden prvih tiskanih virov o vzponu na Triglav (prevedel in v Planinskem vestniku ga je objavil dr. Tone Wraber). Po vrnitvi z ekskurzije po Alpah je Sieber poročal, da je iz Italije, Kranjske in Koroške prinesel 20.000 primerkov, od tega kar 500 primerkov vrste Dactylis littoralis (danes Aeluropus littoralis)! Tudi v herbariju Prirodoslovnega muzeja Slovenije (LJM) hranimo nekaj Sieberjevih pol s te ekskurzije.
Franc Hohenwart je Deželnemu muzeju podaril okoli 690 Sieberjevih eksotičnih vrst, Sieber se je namreč podal tudi na nabiralno ekskurzijo na Kreto, v Egipt in Palestino ter na potovanje okoli sveta. Vseh omenjenih pol v herbariju Prirodoslovnega muzeja Slovenije (LJM) nismo uspeli evidentirati, saj se Sieber na pole ni podpisal in uporabljal različne tipe etiket. Sieber je izdal več zbirk in jih poimenoval po krajih, v katerih je rastline nabral. Tako v LJM hranimo njegove pole s potovanj po Italiji (Plantae Neapolitanae et Apulae, Plantae agri Romani et Neapolitani), Alpah (Plantae alpinae), Kreti (Flora Creticae), Palestini (Flora Palestina), Egiptu (Flora Aegyptiaca), otoku Martinique (Flora Martinique), nekaj pol njegove flore Češke (Flora Bohemica) in pole iz njegove zbirke Flora mixta, kamor je uvrstil rastline iz vseh prej omenjenih zbirk. Prvi kustos Kranjskega deželnega muzeja Henrik Freyer je za Sieberjeve pole v LJM iz zbirke Flora mixta napisal seznam, ki ga danes hranijo v Arhivu RS. Češki botanik si je dopisoval s Francem Hladnikom (njegova pisma hranijo v Arhiv RS) in mu očitno podaril nekaj pol, saj je nanje Hladnik dodal svoje etikete s sinonimi vrst.
V letih 2015-2017 smo v t. i. Združenem herbariju LJM s pomočjo dr. Antona Igersheima iz Prirodoslovnega muzeja na Dunaju evidentirali 200 Sieberjevih herbarijskih pol, številka pa se bo z natančnim pregledovanjem materiala v prihodnjih letih verjetno še povečala.
