ga('create', 'UA-39295762-1', 'pms-lj.si'); ga('send', 'pageview');

Joannes Antonius Scopoli

Začetnik sodobne naravoslovne znanosti na Slovenskem

V letu 2023 mineva 300 let od rojstva naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788), ki je med letoma 1754 in 1769 delal kot prvi rudniški zdravnik v Idriji. Poleg tega, da je preučeval bolezni in socialno stanje idrijskih rudarjev, je veliko svojega časa posvetil raziskovanju narave Kranjske. Popisoval je rastline, glive in živali ter objavil dela, s katerimi je Kranjska (in s tem Slovenija) postala svetovna znanstvena velesila. Vrste je poimenoval v skladu z načeli, ki so še danes uveljavljeni v moderni naravoslovni znanosti. Bil je pravi polihistor, saj se je ukvarjal tudi z mineralogijo in paleontologijo, agronomijo, veterino, medicino, farmacijo, kemijo in gozdarstvom.

Joannes Antonius Scopoli (imenovan tudi Giovanni Antonio Scopoli, poslovenjeno pa Janez Anton Scopoli) je bil rojen 13. junija leta 1723 v kraju Cavalese na Južnem Tirolskem. Šolo je najprej obiskoval v rojstnem kraju Cavalese, nato pa se je šolal v Trentu in Hallu pri Innsbrucku. Medicino je študiral v Innsbrucku in leta 1743 diplomiral s tezo O prehrani intelektualcev. Po diplomi je praktično delo opravljal v domači bolnišnici v Cavaleseju, v Trentu in Benetkah. Nato je dve leti delal kot osebni tajnik sekavskega škofa Leopoldna Firmiana in se ob tem pripravljal na zdravniški izpit na Dunaju, s katerim bi dobil državno službo splošne medicine. Leta 1754 ga je protomedik Gerard van Swieten poslal v Idrijo, kjer je postal prvi tamkajšnji rudniški zdravnik. V Idriji se je Scopoli srečal z mnogimi težavami, bil je tudi v sporu z rudniško upravo. Zato je leta 1763 zaprosil tedanjo vladarico Marijo Terezijo za premestitev, a ker ga je želela obdržati v Idriji, mu je ponudila mesto profesorja na novoustanovljeni rudarski šoli, kjer je za dodatno plačilo predaval kemijo in mineralogijo. V Idriji je Scopoli ostal do leta 1769. Nato je dobil mesto rudarskega svetnika in profesorja za mineralogijo in metalurgijo na rudarski akademiji v Banski Štiavnici. Leta 1776 so mu ponudili službo profesorja kemije in botanike v Paviji, ki jo je sprejel. Za oba predmeta je napisal učbenike, oskrbel zbirke mehkužcev in mineraloški kabinet ter osnoval botanični vrt. Umrl je 8. maja 1788.

 

Scopoli je v Idriji hitro spoznal, da v tem delu monarhije lahko najde glive, rastline in živali, ki v znanosti niso bile znane, ne opisane ali narisane. Narava Kranjske ga je navdušila. Zato je vneto raziskoval okolico Idrije in začel sistematično popisovati rastline, glive in živali. Po vzoru Karla Linneja jih je poimenoval po načelih, ki so še danes v rabi v moderni naravoslovni znanosti in tako postavil temelje mnogih naravoslovnih ved pri nas. Med svojimi potovanji je postal pozoren na značilnosti in
težave poljedelstva, živinoreje in gozdarstva na Kranjskem ter predlagal rešitve, kako bi si domačini lahko olajšali delo in bolj trajnostno uporabljali naravne vire. Tudi sam pa se je od Kranjcev učil. V svojih delih je predstavil predvsem njihovo tradicionalno rabo rastlin in gliv ter opisal način čebelarjenja.

S sistematičnimi raziskovanjem, opazovanjem in zbiranjem so Scopoli in njegovi sodobniki ter nato nasledniki postavili temelje tudi mnogih naravoslovnih zbirk in z objavami predstavljali naravno dediščino širom po Evropi. S svojim delom in poslanstvom so začrtali tudi temelje poslanstva naravoslovnih muzejev, ki zbiramo, ohranjamo, preučujemo in javnosti predstavljamo našo naravno dediščino. Postavili so temelje za naravoslovno miselnost na Kranjskem in jo leta 1821 kronali z ustanovitvijo Deželnega muzeja za Kranjsko.

V Prirodoslovnem muzeju Slovenije smo ob Scopolijevem jubileju pripravili več dogodkov, nanj pa se bomo spomnili tudi na družabnih omrežjih, zato nas pozorno spremljajte.

Ob razstavi, ki smo jo pripravili ob 300. obletnici rojstva Joannes Antonius Scopoli smo pripravili pričujoči film, ki predstavlja nekatere organizme, ki jih je prvi znanstveno opisal ta neumorni naravoslovec.

ČOPASTA ČAPLJA Squacco Heron Ardeola ralloides Scopoli, 1769

V pismu Linnéju Scopoli leta 1763 poroča, da mu je prijatelj 7. oktobra prinesel nenavadno čapljo, ki jo imenuje Ardea chloropus. ...

GOZDNA KOŠENIČICA Dalmatian Broom Genista sylvestris Scopoli, 1772

Scopoli je na Nanosu opazil neznano vrsto košeničice in jo poslal Linnéju ter ga vprašal za nasvet, za katero vrsto bi lahko šlo. ...

LIPA Broad leaved Lime Tilia platyphyllos Scopoli, 1772

Družinsko Linnéjevo ime, ki ga je družini sicer nadel Linnéjev oče, pomeni lipa (v švedščini lind), ki jo je Scopoli sicer opisal kot F ...

PUŠČAVNIK Hermit Beetle Osmoderma eremita Scopoli, 1763

Puščavnika je kot prvi leta 1763 opisal Scopoli po primerkih s Kranjske. Z molekuarno študijo primerkov iz več populacij vrste v Evropi je italijanski entomolog Paolo Audisio s sodelavci leta 2007 pokazal, da Scopolijevega puščavnika tvorijo kar štiri različne vrste. ...

ROBATA STISNJENKA Narrow Mushroom Headed Liverwort Marchantia quadrata Scopoli, 1772

Kot novo vrsto je Scopoli opisal tudi robato stisnjenko (Marchantia quadrata), ki uspeva na vlažnih skalah in je v Sloveniji pogosta vrsta.

TRIZOBA KUKAVICA Three toothed Orchid Neotinea tridentata Scopoli, 1772

Scopoliju najbližji travniki v okolici Idrije so bili tisti na Kobalovih planinah (Kobaulische Almen). Tam je najverjetneje opazil tudi neznano kukavičevko in jo poimenoval trizoba kukavica ...

ČRNI GABER Hop Hornbeam Ostrya carpinifolia Scopoli, 1772

Na bregovih Kokre v okolici carinarnice je Scopoli opazil črni gaber (Ostrya carpinifolia) in ga poimenoval z imenom, ki je v veljavi še danes.

IDRIJSKI MANNOV JETRENJAK Field Macewort Mannia triandra Scopoli, 1772

Med Spodnjo Idrijo in Idrijo je Scopoli našel novo vrsto jetrenjaka in jo opisal kot Marchantia triandra. ...

MALA STRAŠNICA Salad Burnet Sanguisorba minor Scopoli, 1772

Scopoli piše, da zmleto korenino male strašnice (Sanguisorba minor) Kranjci dodajajo vinu za boljši okus. Linné je to vrsto imenoval Poterium sanguisorba ...

PLANINSKA PEVKA Alpine Accentor Prunella collaris Scopoli, 1769

V Kranjskih in Koroških gorah je Scopoli naletel na novo vrsto gorske ptice in jo je uvrstil med škorce z imenom Sturnus collaris. Opisal jo je kot “samotarsko ptico, redkejšo, žužkojedo in zrnojedo, ki premika repom, brenči pa s tihim in nizkim glasom, ko išče skrivališče za spanje.” ...

SCOPOLIJEV JAJČASTI RILČKAR Scopoli's Weevil Otiorhynchus gemmatus Scopoli, 1763

Scopolijev jajčasti rilčkar (Otiorhynchus gemmatus) je pogosta vrsta hrošča v dinarskih gozdovih, kjer se zadržuje na listih podrasti. ...

VERIGASTI KREŠIČ Ground Beetle Carabus catenulatus Scopoli, 1763

Verigasti krešič (Carabus catenulatus) je prava dinarska vrsta velikega krešiča, ki ga je kot prvi opisal prav Scopoli. Ime catenulatus (lat. catena = slov. veriga) mu je dal po značilnem vzorcu vzdolžnih brazd na pokrovkah v obliki verižic.

DLAKAVI GADNJAK Villous Viper's Grass Scorzonera villosa Scopoli, 1772

Iz okolice Trsta je Scopoli kot novo vrsto opisal dlakavi gadnjak (Scorzonera villosa), ki je pogost tudi v našem Primorju. ...

KARŽELJ Caesar's Mushroom Amanita caesarea Scopoli, 1772

Scopoli je kot novo vrsto za znanost opisal karželj (Amanita caesarea). Uspeval naj bi v okolici Ljubljane, Gorice in Kranja. ...

MALA TUKALICA Little Crake Zapornia parva Scopoli, 1769

Mala tukalica je še ena izmed ptičjih vrst, ki jih je kot prvi opisal Scopoli. Iz opisa sodeč gre prav za svatovskega samca, vendar ni navedel, od kod ga je dobil. ...

OSASTI PAJEK Wasp Spider Argiope bruennichi Scopoli, 1772

Na območju Krasa ali Slovenske Istre je Scopoli morda naletel na slikovitega osastega pajka in ga imenoval po danskem naravoslovcu Mortenu Thraneju Brünnichu (1737–1827), s katerim si je tudi dopisoval. Pri pajkih je imel Scopoli navado, da jih je imenoval po znanih naravoslovcih ...

SKALNA KRHLIKA Rock Buckthorn Frangula rupestris Scopoli, 1772

Wulfen je Scopoliju iz okolice Gorice poslal tudi primerke skalne krhlike (Frangula rupestris), ki jo je slednji potem opisal kot novo vrsto in v svojem delu tudi narisal.

ČUK Little Owl Athene noctua Scopoli, 1769

Ljubljana velja za tipsko nahajališče čuka, ki naj bi ga Scopoli opisal iz ljubljanskih okoliških gozdov. Čuk je sicer pretežno žužkojeda dnevna sova ...

KRANJSKI OVNIČ Six spot Burnet Moth Zygaena carniolica Scopoli, 1763

Nekateri nočni metulji so dejavni tudi podnevi. Takšni so ivanjščice, metulji živih rdeče-črnih barv, ki večino časa lenobno posedajo po travniškem cvetju.

NAVADNA LEDENKA Pseudohydnum gelatinosum Scopoli, 1772

Kot novo vrsto je Scopoli opisal glivo navadno ledenko (danes Pseudohydnum gelatinosum) in zapisal, da uspeva na deblih podrtih dreves. ...

ŠKRLATNI KUKUJ Scarlet Flat Bark Beetles Cucujus cinnaberinus Scopoli, 1763

Kot prvi za znanost je škrlatnega kukuja opisal Scopoli leta 1763, vendar so bile okoliščine najdbe precej nenavadne, saj naj bi ga našel na zelju. Škrlatni kukuj je tipična saproksilna žuželka, torej žuželka, vezana na odmrl les, saj živi pod lubjem odmrlih dreves ...

ORJAŠKI DEŽNIK Parasol Mushroom Macrolepiota procera Scopoli, 1772

Tudi orjaški dežnik oz. »marelo« (Macrolepiota procera) je Scopoli opisal kot novo vrsto (kot Agaricus procerus) in zapisal, da uspeva v vlažnih gozdovih v okolici Ljubljane in redkeje v okolici Idrije. Vrsti je nadel pridevek procerus, kar v latinščini pomeni veliki.

Skip to content