ga('create', 'UA-39295762-1', 'pms-lj.si'); ga('send', 'pageview');

Spomladi leta 2003 so v Piranskem zalivu opazili truplo mlade samice brazdastega kita. Okostje je pripadlo Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Ta najvecji eksponat, kar jih je muzej pridobil v svoji 200 letni zgodovini, so ljubkovalno poimenovali Leonora. Na razstavi si lahko ogledate, kako so strokovnjaki iz vec kot desettonske gmote razpadajocega trupla pridobili cudovito belo okostje, ki se boci pod stropom dvorane. Ambientalna postavitev razstave, filmski posnetki in zvocni ucinki, interaktivne predstavitve, bogato slikovno gradivo in zanimiva besedila obiskovalca popeljejo v morske globine, kjer izve, kdo je bila mlada Leonora, od kod je prišla, kdo so bili njeni sorodniki in kakšne so bile njene življenjske navade. Ceprav vzrok smrti mlade Leonore ostaja skrivnost, razstava opozarja na dejavnike, ki ogrožajo kite in so vecinoma posledica clovekovega delovanja.

Vodja razstavnega projekta: dr. Staša Tome, kustosi razstave: Ivo Božic, Mojca Jernejc Kodric in prof. dr. Boris Kryštufek

Razstava je bila na ogled od 16. 9. 2011 do 3. 11. 2013.

Razstavo je financno podprlo Ministrstvo kulturo Republike Slovenije.
Sponzor: Krka, d.d.

Podrobnosti o delavnici in likovnem natecaju

Javna vodstva, najava šolskih skupin

Javna vodstva po razstavi: potekajo vsako prvo nedeljo v mesecu (razen v juliju, avgustu in septembru). Vstop je prost, brezplacne vstopnice so na voljo na blagajni muzeja (število je omejeno).

Najava šolskih skupin:
Ljerka Trampuž
T: (01) 241 09 62
E: ltrampuz@pms-lj.si ali uprava@pms-lj.si

Predavanja

Prirodoslovni muzej Slovenije ob odmevni razstavi Skrivnostna smrt mlade Leonore organizira cikel predavanj, na katerih bodo priznani slovenski strokovnjaki predstavili zanimivosti, povezane s pridobitvijo na razstavi predstavljenega okostja brazdastega kita, njegovim pomenom za znanost in slovensko kulturno dedišcino, pa tudi ustrojem, življenjskimi navadami, ekologijo in ogroženostjo kitov in delfinov. Posebno pozornost bodo posvetili tudi clovekovemu odnosu do teh zanimivih morskih sesalcev.

Predavanja potekajo praviloma vsak drugi cetrtek v mesecu (razen februarja, julija in avgusta) ob 18. uri.

  • 19. 1. 2012: mag. Matija Križnar: EVOLUCIJA KITOV
    Med kiti danes najdemo najvecje živali, ki so kdajkoli prebivale na Zemlji. To mesto so si skozi geološko zgodovino tudi zagotovili. Na predavanju bo predstavljena evolucijska pot od štirinožcev v eocenu do današnjega sinjega kita. Fosilnih zapisov o kitih je mnogo, kar velja tudi za slovensko ozemlje, kjer so bili najdeni le v miocenskih kamninah.
    Predavanje je objavljeno na http://videolectures.net/pms2012_kriznar_evolucija/.
  • 8. 3. 2012: prof. dr. Boris Kryštufek: BRAZDASTI KIT V PRIRODOSLOVNEM MUZEJU SLOVENIJE
    Ko je Prirodoslovni muzej Slovenije leta 2003 prevzel brazdastega kita, je opravljal svoje osnovno poslanstvo »arhivarja« materialnih dokazov o naravni dedišcini. Ceprav je kit le eden med vec deset tisoc primerki vretencarjev, kolikor je shranjenih v muzejskih zbirkah, je svoji telesni velikosti primerno povzrocil vec formalnih zapletov kot vecina drugih muzealij, za prepariranje in restavracijo pa je zahteval vec dela in sredstev. Kaj se je z okostjem dogajalo preden smo ga razstavili in cemu muzej sploh hrani takšne prirodnine?
    Predavanje je objavljeno na http://videolectures.net/pms2012_krystufek_kit/.
  • 12. 4. 2012: Ciril Mlinar Cic: V ŽRELU BRAZDASTEGA KITA
    Videli bomo kako smo potopili truplo brazdastega kita in pozneje iz morja dvignili njegove kosti. Nekaj zanimivosti iz slovenskega morja ob izkušnji podvodnega snemalca.
  • 10. 5. 2012: Polona Kotnjek, Morigenos: DELFINI V SLOVENSKEM MORJU
    V slovenskem morju živijo tudi delfini. Društvo Morigenos jih preucuje in spremlja že 10 let. Polona Kotnjek nam bo predstavila njihovo življenje in nam povedala ter pokazala, koliko jih živi pri nas, kako raziskovalci posamezne delfine locijo med seboj, kako razlicni so si lahko in kako zelo so nam podobni.
    Predavanje je objavljeno na http://videolectures.net/pms2012_kotnjek_delfini/.
  • 14. 6. 2012: Polona Kotnjek, Morigenos: UJETNIŠTVO DELFINOV
    Marsikje po svetu lahko obišcemo zabavišcne parke, kjer si lahko ogledamo predstavo z delfini ali z njimi celo plavamo. Kaj pa si o tem mislijo delfini? Kakšne posledice ima lahko takšno pocetje? Polona Kotnjek nam bo predstavila temnejšo plat ujetništva delfinov.
  • 13. 9. 2012: Tilen Genov, univ. dipl. biolog, Morigenos: KITI V SEVERNEM JADRANU
    Severni Jadran je razmeroma plitvo in zaprto morje. Pa vendar se na tem obmocju pojavlja kar nekaj vrst kitov, nekatere pogosteje, druge redkeje, od majhnih delfinov do ogromnih brazdastih kitov. Tilen Genov nam bo predstavil vsakdanje in tiste malo manj vsakdanje goste na tem obmocju.
  • 11. 10. 2012: prof. dr. Lovrenc Lipej: GLOBALNE SPREMEMBE IN SREDOZEMSKO MORJE
    Zaradi tropifikacije in bioinvazije strokovnjaki v Jadranskem morju že nekaj casa opažajo nenavadne, nove vrste organizmov. O razsežnostih teh pojavov in njunih morebitnih vplivih na samoniklo biodiverziteto bo spregovoril prof. dr. Lovrenc Lipej, ki na Morski biološke postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu že desetletja raziskuje biološko raznovrstnost slovenskega morja. Prav on je leta 2003 tudi prvi opazil Leonorino truplo in ugotovil, za katero vrsto kita gre.
  • 8. 11. 2012: dr. Tomi Trilar: OGLAŠANJE ŽIVALI POD VODO
    Tudi živali, ki živijo v vodi proizvajajo zvok, bodisi da bi pritegnile osebke iste vrste, ali da bi izzvale odgovor pri drugi vrsti. Zvok se v vodi širi trikrat hitreje kot po zraku, zato je voda zelo ugoden medij za zvocno sporazumevanje. Splošno znano je oglašanje kitov in delfinov, kaj pa ribe in drugi prebivalci morja in kopenskih voda?
    13.12.2012: Tilen Genov, univ. dipl. biolog, Morigenos: IZGINOTJE NAVADNEGA DELFINA IZ JADRANA
    Navadni delfin je bil nekoc najpogosteje opažena vrsta delfinov v Jadranskem morju. Bilo jih je ogromno. Danes jih v Jadranskem morju sploh ni vec. Tilen Genov nam bo predstavil zgodbo o tem, kako je navadni delfin v Jadranskem morju postal nekaj nenavadnega.

Zvočni vodnik

Skip to content