Savski prodniki

Za večino naključnih obiskovalcev prodišč so prodniki lahko estetsko zanimivi zaradi svojih barv, vzorcev ali oblike. Zbiranje prodnikov lahko pritegne pozornost mladine, študentov in odraslih ljubiteljev narave, saj zanj ni potrebno predznanje. Opremljeni s podatki o sestavi in nastanku lahko postanejo njihove »življenjske zgodbe«, zanimive tudi za javnost. V njih lahko prepoznamo »zapis« delov izjemno bogate geološke zgodovine slovenskega ozemlja.

Za zbiranje mineralov in fosilov na prvotnih nahajališčih je potrebno veliko znanja, zato ga amaterjem tam odsvetujemo. Lahko namreč vodi k uničenju dragocene geološke dediščine, ki smo jo dolžni ohraniti za naše potomce in znanost. Na rečnem bregu pa lahko vsakdo dobi priložnost za zanimive najdbe, s katerimi bo potešil svojo radovednost in zadovoljen dopolnil svojo zbirko ali le užival v njihovi neverjetni pestrosti.

Ideja se je porodila Mirku Dolinšku leta 2004 ob razstavi prodnikov iz rek z alpskega območja, ki je bila predstavljena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Reka Sava na območju občine Litija oblikuje največje meandre na svoji poti, kjer pride do zmanjševanja hitrosti vode in zato reka gradi tu največja prodišča. Prav to je razlog postavitve stalne razstave prodnikov na tem območju.

Razstavljeni prodniki so zbrani s celotnega porečja Save in sicer na prodiščih od sotočja Ljubljanice in Save do Litije. Večji del vzorcev je iz osebne zbirke Alojza Županca. Raznovrstnost najdb je presegla vsa naša pričakovanja. Nekateri tipi kamnin v Sloveniji še niso bili znani, poleg tega za mnoge še ne poznamo nahajališč, od koder so bili prineseni. Izhodiščna zbirka je nastajala v letih 2007-2008 in je prva stalna razstava prodnikov. V njej so vsi prodniki razstavljeni prvič.

Zbirko je uredil in eksponate poimenoval geolog, dr. Uroš Herlec. Geologija je njegov poklic in hobi. Poučuje in raziskuje na Oddelku za geologijo, NTF, Univerze v Ljubljani. Deluje na različnih tematskih in geografskih področjih doma in po svetu. Ukvarja se s popularizacijo geologije in je mentor zbiralcem mineralov in fosilov.

Razstavljamo več kot 300 značilnih in edinstvenih primerkov kamnin iz bogate geološke dediščine porečja reke Save. Celotna zbirka zajema več kot 1200 različnih primerkov. Kamnine so nastajale v skoraj 400 milijonih let burne geološke zgodovine tega območja. Poimenovani primerki v 12 vitrinah so razvrščeni po načinu in okolju svojega nastanka. Spremlja jih poljudna razlaga. Z uvodno avdiovizualno predstavitvijo obiskovalce spoznamo z metodami prepoznavanja, načinom in okoljem nastajanja in z »življenjskimi zgodbami« nekaterih najbolj zanimivih. Zato je zbirka posebej uporabna v izobraževalne namene.

Razstava je nastala s soorganizacijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije in je prva od akcij v okviru mednarodnega leta Planet Zemlja. Kamnoseška dela je opravilo Kamnoseštvo Lah, Breg pri Litiji. Skrbnik in upravljavec zbirke je Društvo za razvoj podeželja LAZ iz Jablaniške doline.