Pred več kot 20 milijoni let je bilo območje današnjega hrvaškega Zagorja povsem drugačno, kot ga poznamo danes. Njegovo geološko preteklost, ko je velik del območja prekrivalo morje, razkrivajo številni fosili, ki pričajo o nekdanjem življenju in okolju.
Radoboj je eno najpomembnejših zgodovinskih najdišč miocenskih fosilov na tem območju. Njegova bogata paleontološka dediščina že dolgo vzbuja zanimanje raziskovalcev, številne fosilne najdbe pa danes hranijo muzeji in znanstvene ustanove po vsej Evropi.
Razstavo »Ko je bilo Zagorje ocean – miocen severozahodne Hrvaške« so pripravili geologi Kustodiata za geologijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije v sodelovanju s kolegi iz Muzeja Radboa in Muzeja krapinskih neandertalcev.
Njen osrednji namen je povezati del dragocene paleontološke dediščine, ki je danes razpršena med različnimi muzejskimi zbirkami, ter jo predstaviti v širšem kontekstu geološkega razvoja območja. Posebna pozornost je namenjena fosilom iz zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzeja krapinskih neandertalcev, ki skupaj z gradivom Muzeja Radboa dopolnjujejo zgodbo o nekdanjem življenju na območju severozahodne Hrvaške.
Razstavo spremlja tudi katalog, ki podrobneje predstavlja geološko in paleontološko dediščino Radoboja.
Razstava je lep primer mednarodnega sodelovanja muzejev in raziskovalcev ter dokaz, da paleontološka dediščina ne pozna meja. Povezovanje znanja in zbirk pomembno prispeva k raziskovanju, ohranjanju in predstavljanju naravne dediščine širši javnosti.
Razstava bo na ogled od 12. novembra 2026 do 12. januarja 2027 v Hiši vinske trte (Hiža vinove loze) v Radoboju na Hrvaškem.