datum: 24. 7. 2025

Ob 140 letnici začetka gradnje osrednje muzejske stavbe v Sloveniji, v poklon edinemu naravoslovnemu muzeju v Sloveniji, ter ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev je izšel prav poseben spominski in zbirateljski numizmatični izdelek. 

Prirodoslovni muzej Slovenije se sedaj lahko pohvali s posebnim spominskim bankovcem za 0 eur. Čeprav je tak način popularizacije v tujini že precej utečen, je Prirodoslovni muzej Slovenije prvi muzej, ki je zasnoval tak promocijski izdelek. Bankovec ni plačilno sredstvo, čeprav je na prvi pogled izredno podoben pravemu evrskemu bankovcu. Velikost je skoraj identična dvajsetaku, vijolična barva pa spominja na 500 evrski bankovec. Prav tako je tiskan na bombažni papir v isti tiskarni (Oberthur Fiduciaire v Franciji) in ima vse ostale zaščitne znake kot pravi evrski bankovec. Spominski bankovci so izredno priljubljen med zbiratelji širom Evrope in tudi v Sloveniji. Njegova vrednost pa lahko z leti celo raste, saj je natisnjen v omejeni nakladi 3000 kos.

Kot motiv je na bankovcu upodobljen kolaž treh elementov, ki jih je v stilsko enoten motiv oblikoval priznani oblikovalec Matjaž Učakar.

Prvi element je 140 let stara neorenesančna muzejska stavba, ki je simbol zgodovine naše kulturne dediščine. Je prva stavba na Slovenskem, ki je bila namenjena izključno kulturnim vsebinam. Tu danes pod isto streho svoje poslanstvo opravljata Prirodoslovni muzej Slovenije in  Narodni muzej Slovenije .

Drugi element je okostje mamuta, ki je bilo najdeno v Nevljah pri Kamniku in je simbol ter prepoznavni znak Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Tretji element je Zoisova zvončnica, redka cvetlica, ki raste samo v jugovzhodnih apneniških Alpah in je simbol Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, s katerim upravlja Prirodoslovni muzej Slovenije. To je najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji, ki bo prihodnje leto praznoval 100. obletnico ustanovitve.

Spominski bankovec je tiskan v dveh izvedbah. Poleg klasičnega, je del naklade opremljen s posebnim znakom, saj je v letošnjem letu 10. obletnica izdajanja tovrstnih bankovcev v Evropi.

Bankovca dopolnjuje ovojnica z logotipoma muzeja in Juliane ter QR kodo za dostop do spletnih strani muzeja. V njeni notranjosti je kratka informacija o muzeju s povabilom k obisku v slovenskem in angleškem jeziku.

Prirodoslovni muzej Slovenije je edini državni naravoslovni muzej v Slovenij. Hrani prvi, ustanovni zbirki prvega muzeja na Slovenskem (Zoisova zbirka mineralov, Hochenwartova zbirka konhilij), mnoge druge zgodovinske zbirke, med drugim Schmidtovo zbirko žuželk, nastalo med leti 1791 do1878, herbarij Janeza Krstnika Flysserja, ki je najstarejši herbarij z našega območja iz leta 1696  ter obsežne sodobne zbirke. Vse te zbirke predstavljajo Arhiv narave Slovenije, ki hrani podatke o biotski pestrosti in zakladnici geološke dediščine z območja današnje Slovenije in tudi širše.

Začetki Prirodoslovnega muzeja Slovenije segajo v leto 1821, ko je bil ustanovljen Deželni muzej za Kranjsko. Ob ustanovitvi so bile naravoslovne zbirke izjemno pomemben temelj prvega muzeja na Slovenskem. Njegovo poimenovanje je leta 1826 potrdil sam Cesar I. Leta 1831 je muzej dobil prve javno dostopne razstavne prostore v Licejski palači na današnjem Vodnikovem trgu. Zaradi prostorskih zahtev in vse splošne naklonjenosti muzejem v tistem času, še posebno naravoslovnim, so se leta 1881 odločili, da za potrebe muzeja zgradijo novo stavbo. Leta 1882 se je muzej v čast prestolonasledniku preimenoval v Deželni muzej za Kranjsko – Rudolfinium. Leto kasneje je cesar položil temeljni kamen za novo muzejsko stavbo. S samo gradnjo so začeli leta 1885. Leta 1888 je bila muzejska stavba odprta za javnost. Prirodoslovni muzej Slovenije je svojo neodvisno poslanstvo začel leta 1944.

140. obletnica začetka gradnje zgodovinske osrednje muzejske stavbe je za Prirodoslovni muzej Slovenije izjemnega pomena. Muzej se je od svojih začetkov zelo razvil, zbirke se stalno večajo, minimalni standardi sodobnih muzejev za zbirke, razstave in obiskovalce pa so se v tem času zelo spremenili. Zato si prizadevamo za nov Prirodoslovni muzej Slovenije, ki bo zagotovil prostore za novo sodobno razstavo o naravi Slovenije in obenem za Arhiv narave, kakor tudi ustrezne prostore za zaposlene, preparatorsko restavratorke delavnice in drugo nujno infrastrukturo. To predvideva tudi Akcijski načrt resornega Ministrstva za kulturo (Ukrep št. 21). Nova muzejska zgradba je predvidena v Biološkem središču ob Večni poti v Ljubljani. Ustanovne in zgodovinske zbirke ter več kot 200 letna tradicija razvoja muzealstva pa bodo obiskovalcem na ogled v zgodovinski muzejski stavbi na Muzejski ulici 1 v centru Ljubljane.

Spominski bankovec je naprodaj pri blagajni muzeja, v Alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti ter v naši spletni trgovini Trgovina | Prirodoslovni muzej Slovenije

Cena:
Spominski bankovec: 7,90 EUR
Spominski bankovec z žigom ob 10. obletnici izdajanja spominskih bankovcev: 9,90 EUR

Za nadaljnja vprašanja kontaktirajte dr. Miho Jerška mjersek@pms-lj.si

Kolofon:
Izdajatelj: Prirodoslovni muzej Slovenije
Oblikovalska zasnova: Matjaž Učakar in dr. Miha Jeršek
Foto: Matjaž Učakar in Špela Pungaršek
Oblikovanje: Matjaž Učakar
Lektoriranje in prevod: Henrik Ciglič
Ljubljana, 2025