Leta 1763 je na Dunaju izšla knjiga J. A. Scopolija z naslovom Entomologia Carniolica. V njej je Scopoli naštel in opisal 1153 vrst žuželk, med katere so takrat šteli tudi rake, pajkovce in stonoge. Več kot polovico vrst je opisal na novo, preostale pa povzel po Karlu Linneju ali Nikolausu Podi. Scopoli je bil med prvimi raziskovalci, ki je uporabljal Linnejevo metodo poimenovanja z dvojnimi imeni, rodovnim in vrstnim, ki jo je Linne za živali vpeljal v deseti izdaji svojega Systema naturae iz leta 1758. O težavah, s katerimi se je Scopoli ob tem srečal, se je posvetoval kar z Linnejem samim, s katerim si je dopisoval. Na primerih stenic, čebel in os bomo spoznali še posamezne primere težav, s katerimi se srečujemo danes, ko skušamo pojasniti Scopolijeve opise. Njegova zbirka se namreč ni ohranila, zato tega ne moremo neposredno preveriti in mnoge njegove vrste ostajajo nepojasnjena imena na porumenelem papirju.
Fotografija: Andrej Gogala