Scopolijevo zdravniško delo med rudarji idrijskega rudnika živega srebra je pomemben, skorajda pionirski prispevek v medicini dela. Klinični popisi kronične zastrupitve z živim srebrom in poskusi zdravljenja so redkost v njegovem času. Popisal jih je v delu De Hydrargyro Idriensi (1761). Poznal je tudi dela predhodnikov, Georga Bauerja-Agricole, Paracelsusa, Mattiolija in Baltazarja Hacqueta. Z zdravniškim delom je postal prvi obratni zdravnik v Avstriji, skrb za idrijske delovne invalide pa je prevzela takratna država in zanje odprla cesarski špital v Ljubljani.
Predava: prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, Inštitut za zgodovino medicine, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
