Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Splošno

Vloga prirodoslovnih muzejev pri preučevanju biodiverzitete

Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je leto 2010 razglasila za mednarodno leto biodiverzitete (biotske raznovrstnosti). Celosten muzej vključuje dve komponenti: notranjo in zunanjo. Širši javnosti je znan predvsem zunanji muzej, ki znanje, nakopičeno v notranjem muzeju, posreduje najširši javnosti. To doseže s publicistično dejavnostjo, z izobraževalnimi programi in razstavami. Prirodoslovni muzeji so v zadnjih stoletjih opravljali pomembno vlogo pri prenosu naravoslovnega znanja in oblikovanju pozitivnega odnosa do narave. V času biodiverzitetne krize, ko nam grozi, da bomo v prihajajočih desetletjih izgubili večino raznovrstnosti živega sveta na planetu, je ta vidik dejavnosti muzejev še pomembnejši, kot je bil kdaj prej. Notranji muzej je sestavljen iz zbirk in osebja, ki jih vzdržuje in proučuje. V njem potekajo dejavnosti, ki so se razvile skozi zgodovino sistematske in evolucijske biologije, njihov cilj pa je prepoznati biološko raznolikost in razumeti mehanizme, po katerih je nastala. V osredju notranjega muzeja so študijske in raziskovalne zbirke, na katerih temelji sistematska biologija. Sistematika je najstarejša biološka disciplina, utemeljil pa jo je K. Linne v zgodnji drugi polovici 18. stoletja. Kljub vsemu je biologom sistematikom v zadnji četrtini tisočletja uspelo prepoznati manj kot desetino vrst živih bitij. Prirodoslovnim muzejem tako še dolgo ne bo zmanjkalo dela in razloga za obstoj.

  • Iz muzejIz muzejskih zbirk vretenčarjev. (Foto: M. Jernejc Kodrič)skih zbirk vretenčarjev. (Foto: M. Jernejc Kodrič)
    Iz muzejIz muzejskih zbirk vretenčarjev. (Foto: M. Jernejc Kodrič)skih zbirk vretenčarjev. (Foto: M. Jernejc Kodrič)