Razen ob mlaju, ko je našim očem skrita, je Luna najsvetlejše telo na nočnem nebu. Ko se v temni noči zazremo vanjo, nas obidejo močna čustva. Preplavi nas občudovanje, mesečina ustvarja romantično, pomirjujoče in skrivnostno vzdušje, ko se zazremo v polno Luno, zaslutimo obraz, ki nas gleda dol z neba. A Luna lahko budi tudi žalost, grenak spomin na preteklo ljubezen ali celo smrt. Luna ima tudi simbolen pomen. Predstavlja ženski princip, ljubezen, hrepenenje in večnost. Lunine mene simbolizirajo spremenljivost in cikličnost narave in življenja. Zato je ta naša večna spremljevalka v davnih in starih časih pomembno vplivala na mitologijo, religijo in umetnost. Njene stalne mene, ki se zavrtijo v slabem mesecu, so spodbudile prve koledarje – koledarski mesec je bil nekdaj vezan prav na gibanje Lune. Od tod tudi drugo slovensko ime za to nebesno telo: Mesec.
Na razstavi smo se le bežno dotaknili vpliva Lune na človekovo kulturo. Še drobec je na ogled na razstavi Vsega je kriva Luna, ki si jo lahko ogledate v sosednji dvorani in prinaša mnogo zanimivih naravoslovnih dejstev o tem našem edinem naravnem satelitu.
Razstavo so ustvarili:
Kustosinja razstave: dr. Staša Tome
Avtorici in avtor razstave: Leon Cimerman (Tehniški muzej Slovenije), Tjaša Juhart (Lutkovni muzej Lutkovnega gledališča Ljubljana), dr. Staša Tome (Prirodoslovni muzej Slovenije)
Fotografije: arhivi Lutkovni muzej Lutkovno gledališče Ljubljana, Muzej Sergeja Obrazcova, Moskva, Slovenski etnografski muzej, Tehniški muzej Slovenije, Žiga Kotnik, Nejc Saje, Wikimedia Commons.
Jezikovni pregled: Irena Duša Draž
Oblikovanje: Anka Iskra
Izdelava večnega Luninega koledarja: Vladimir Rosa
Montaža posnetkov: Boštjan Burger
Tehnična izvedba: Juri Rekelj, Borut Tome
Zahvale
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so v Luni prepoznali umetniški navdih in motiv za našo skupno razstavo:
Sandra Jenko (Slovenski gledališki inštitut) je prijazno pomagala pri izboru in pridobivanju umetniškega gradiva, saj smo naravoslovci včasih pri tem malo nerodni. Sandra, hvala!
Tea Rogelj (Slovenski gledališki inštitut) je priskrbela zanimivo slikovno gradivo, ki ga hrani njena ustanova.
Leon Cimerman (Tehniški muzej Slovenije) je pogumno sprejel izziv in prispeval znanje s področja sečnje lesa in Luninih men. Poleg tega je poskrbel za nekaj razstavnih primerkov iz njihovih zbirk.
Slovensko mladinsko gledališče, Zavod Bufeto (Nataša in Ravil Sultanov) in Studio Prodok, so omogočili predvajanje kratkega posnetka predstave Luna na cesti.
Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju (Tomaž Lapajne Dekleva) je sprejelo ponujeno sodelovanje in dovolilo objavo posnetka iz predstave Na Luno.
Lutkovni muzej Lutkovnega gledališča Ljubljana (Tjaša Juhart, Zala Kalan) nam je velikodušno posodil dve čudoviti marioneti (zvezdico Zaspanko in botra Mesca) in mobilno muzejsko enoto Ku-ku muzej.
Slovenski filmski center in Slovenski filmski arhiv sta nam omogočila predvajanje posnetka lutkovne predstave Zvezdica Zaspanka (1965).
Prešernovo gledališče Kranj (Eva Belčič) je omogočilo predvajanje kratkega posnetka njihove predstave Mala in velika Luna.
Lutkovno gledališče Maribor (Katarina Klančnik Kocutar) je omogočilo predvajanje kratkega posnetka predstave Pirat in Luna.
