
Spodnji čeljustnici jamskega medveda iz Križne jame. Levi ostanek je odkril in shranil Dominik Bilimek, desno pa je verjetno eni izmed ljubljanskih šol podaril Karl Dežman sredi 19. stoletja. Primerka hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Matija Križnar
Dva primerka, dve zgodbi – Čeljustnici jamskih medvedov iz Križne jame
Križna jama sodi med najlepše slovenske jame in je hkrati tudi ena izmed najbolj znanih najdišč ostankov jamskih medvedov. Prvi raziskovalci jame, med njimi duhovnik in naravoslovec Dominik Bilimek, so leta 1846 v njej prvi odkrili množico fosilnih kosti. Od prvih izkopanih ostankov v Križni jami se je do danes ohranila le spodnja čeljustnica, ki jo je Bilimek shranil v svoji zbirki v Avstriji. Omenjeni primerek je bil leta 2024 vrnjen v paleontološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Skoraj štiri desetletja kasneje so v jami izvedli tudi bolj sistematična izkopavanja pod vodstvom avstrijskega geologa in prazgodovinarja Ferdinand von Hochstetter. Takrat so izkopali velike količine kosti jamskih medvedov, ki so jih večji del prepeljali na Dunaj. Za ljubljanski muzej, ki ga je takrat vodil Karl Dežman so prepustili le nekaj paleontološkega gradiva. Med njimi je skoraj gotovo bila tudi spodnja čeljustnica, na kateri se je ohranil še izvirni zapis, da prihaja iz Križne jame. Tudi ta ostanek je šele nedavno prispel v naše paleontološke zbirke iz ene izmed šol v Ljubljani, kjer je bil očitno del nekdanjih geoloških šolskih zbirk.
Geološka vitrina je postavljena tudi ob dogodkih ob Mednarodnem dnevu geopestrosti 2025.
Avtor: Matija Križnar
Vitrina je na ogled od 15. 9. do 15. 12. 2025