Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Alpska, barjanska in gozdna diorama

Diorame predstavljajo življenje v naravnih okoljih. Alpska, barjanska in gozdna diorama so na ogled obiskovalcem že več kot 50 let. Čeprav smo jih v tem obdobju le dopolnjevali z nekaterimi novimi primerki, so za obiskovalce še vedno zelo zanimive in imajo pomembno zgodovinsko vrednost. Diorama, ki prikazuje slovensko morje, je bila prenovljena pred nekaj leti.

V alpski diorami sta prikazana rastlinski in živalski svet naših Alp. Tu lahko opazujemo gamsa, alpskega svizca in drevesnega polha, pa ruševca, belko ali snežnega jereba in komatarja. Z modeli so predstavljene tudi nekatere alpske rastline, kot npr. wulfenov jeglič, slečnik, rumeni svišč, clusijev svišč, zoisova vijolica, alpska velesa, planika ...

Barjanska diorama prikazuje življenje na Ljubljanskem barju. Med plazilci si tu lahko ogledamo belouško in močvirsko sklednico, edino slovensko samoniklo vrsto sladkovodnih želv v Sloveniji. Nekdaj je bila na Ljubljanskem barju zelo pogosta, danes je redka in ogrožena. Med zanimivejšimi gnezdilci Ljubljanskega barja so mala bobnarica, priba, bela in črna štorklja, veliki škurh, mokož, čopasti in mali ponirek, rakar in kosec.  Veliki škurh v Sloveniji gnezdi samo na Ljubljanskem barju, kar je južni rob njegove gnezditvene razširjenosti v Evropi. Na slovenskem seznamu ogroženih živali je uvrščen med prizadete vrste in je trajno zavarovan. V barjanski diorami si lahko ogledamo tudi nekatere sesalce: močvirsko rovko in krta, pižmovko, podleska, velikega voluharja in veliko podlasico. Dioramo dopolnjuje računalniška igrica »Poišči vsiljivca«

Gozdna diorama prikazuje značilne slovenske gozdne živali. Tu so predstavniki sesalcev - sodoprsti kopitarji, zveri, zajci, glodalci in žužkojedi. Med njimi pozornost pritegnejo posebej medved, volk in šakal, za katerega večina obiskovalcev ne ve, da živi tudi v Sloveniji. Seveda pa ne manjkajo ptiči pevci, kukavice, pobrežniki, kure, sove in ujede. Na gozdnih tleh lahko opazimo še družinico ježev, močerada in krastačo, iz suhega listja pa kukajo leseni modeli gob. Dioramo dopolnjuje računalniška igrica »Gozdni plodovi«

Slovensko morje lahko obiskovalci spoznavajo v dveh dioramah. Leva predstavlja značilen profil dna v med rtom Strunjan in rtom Ronek v Mesečevem zalivu, kjer se dno se večinoma muljasto dno le počasi spušča v globino. Livade morskih trav in sestoji alg dajejo zavetje mnogim živalim. Prevladujejo ribe iz družin ustnač, glavačev, babic in šparov. Tu živijo tudi številne vrste spužev, ožigalkarjev, mehkužcev, plaščarjev in iglokožcev. Desna vitrina predstavlja značilen profil dna ob Piranski punti, kjer se na globini 4-5 m za izrazitim flišnm pragom dno spusti v globino do 10-12 m.  Zaradi kamnite podlage in primerno zasenčenih prostorov med skalami tu živijo tudi živali, ki jih sicer lahko vidimo na globljih podvodnih stenah in ob večjih luknjah apnenčastih sredozemskih obal. V prostorih med skalami flišnega praga si najdejo zavetje številne ribje vrste in »sencoljubne živali«, zlasti nekatere vrste spužev in koralnjakov. Skale so poraščene z raznimi algami in mahovnjaki, tu pa najdemo tudi predstavnike mehkužcev, iglokožcev in plaščarjev. Predstavitev morja dopolnjuje poučna računalniška igrica za otroke Rešimo morje