Ščepec soli

Ljudje smo s soljo povezani že mnogo tisočletji. Soustvarjala je našo zgodovino, branila interese ljudstev, omogočala napredek civilizacije in še dandanes ne moremo brez nje. Je tam, kjer si jo želimo, na primer kot začimbo v hrani. Je tam, kjer je od nekdaj, pa tega niti ne vemo in je tam, kjer niti še ni stopila človeška noga. 

Sol navadno povezujemo z drobnimi bleščečimi belimi kristali, slano hrano, solinami, morjem. Toda pojem soli je mnogo, mnogo širši. 

Na razstavi o soli nas uvodoma pozdravi Martin Krpan, ki je s soljo tesno povezan. Pa ne s tisto običajno, kuhinjsko ampak z angleško, ki jo imenujemo tudi soliter in je bila pomembna surovina pri izdelavi smodnika.  Zato se na začetku spoznamo s soljo v kemijskem pogledu, kaj je njena definicija in kako raznoliki so minerali soli – po kemijsko.

Sol po domače je naslov, ki nas privede do kuhinjske soli, s katero smo ljudje povezani že od nekdaj. Bila je strateška surovina v časih, ko ni bilo drugih konzervansov za živila. V naravi nastaja ob izločanju morske vode, ali pa jo najdemo kot kameno sol, ki se je izločila v geološki preteklosti.

Kristali soli imajo značilne kristalne forme kocke, so običajno brezbarvni ali beli, na razstavi pa e prikazana tudi v obliki modrih kristalov. Značilnost kristalov morske sol, z mineraloškim imenom halit, je, da robovi kocke rastejo hitreje kot osrednji deli in zato nastanejo tako imenovani skeletni kristali. Na razstavi so razstavljeni iz solin iz vzhodne obale Jadranskega morja, vse od Ulcinja, preko Stona, Nina do Sečovelj in Strunjana.

Sol se v naravi pojavlja tudi v obliki velikih diapirjev. To so solni čoki, ki so gospodarsko pomembni zaradi nahajališč nafte, ki se ujamejo v strukture, ki jih ustvari solni čok. Na razstavi so prikazane podobe solnega čoka iz Irana, nam najbližji solni čok pa je v okolici Komiže na Hrvaškem.

Sol se v naravi izloča v okoljih, kjer je izhlapevanje morske vode intenzivno. Na precej ekstremne razmere so se prilagodila nekatere rastline in živali, kar je na razstavi predstavljeno v njenem sklepnem delu. Čisto za konec pa so predstavljene soli v vesolju. Ja, našli so jih na nekaterih planetih oziroma njihovih lunah, kar nas navaja na misel, da je bilo na njihovi površini nekoč dovolj tekoče vode, ki je nujno potrebna za življenje kot ga razumemo sedaj.

Sol je za človeka izjemno pomembna. Zakaj, koliko jo v resnici potrebujemo in kako smo z njo povezani je na razstavi predstavljeno v posebnem delu z naslovom Človek in sol.

Razstavo bogati kratek video z utrinki iz jadranskih solin, predstavitev grobe in drobne soli, kako jo doživljamo ljudje in kako živali.

 

Kratek predstavitveni video

Nekaj primerkov in utrinkov z razstave

Za povečavo in ogled celotne slike, kliknite nanjo.
  • Kockasti kristali soli – halita iz Wielitzke na Poljskem, zbirka Marjetke Kardelj, fotografija: Miha Jeršek
    Kockasti kristali soli – halita iz Wielitzke na Poljskem, zbirka Marjetke Kardelj, fotografija: Miha Jeršek
  • Modri kristali soli, Nemčija, zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije, fotografija: Miha Jerše
    Modri kristali soli, Nemčija, zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije, fotografija: Miha Jerše
  • Kristali soli, ki rastejo iz vroče in zelo nasičene slanice se razvijajo najhitreje na robovih in ogliščih, zaradi česar se razvijejo lijakasto oziroma skeletno oblikovani kristali, ki nekoliko spominjajo na okna. Fotografija: Miha Jeršek
    Kristali soli, ki rastejo iz vroče in zelo nasičene slanice se razvijajo najhitreje na robovih in ogliščih, zaradi česar se razvijejo lijakasto oziroma skeletno oblikovani kristali, ki nekoliko spominjajo na okna. Fotografija: Miha Jeršek
  • Kuhinjska sol, ne glede na to, ali je morska ali kamena, je nepogrešljiva v kulinariki. Fotografija: Miha Jeršek
    Kuhinjska sol, ne glede na to, ali je morska ali kamena, je nepogrešljiva v kulinariki. Fotografija: Miha Jeršek
  • Fotografija: Breda Činč Juhant
    Fotografija: Breda Činč Juhant
  • Fotografija: Breda Činč Juhant
    Fotografija: Breda Činč Juhant
  • Fotografija: David Kunc
    Fotografija: David Kunc
  • Fotografija: David Kunc
    Fotografija: David Kunc
  • Fotografija: David Kunc
    Fotografija: David Kunc
  • Fotografija: David Kunc
    Fotografija: David Kunc
  • Fotografija: David Kunc
    Fotografija: David Kunc
  • Fotografija: David Kunc
    Fotografija: David Kunc
  • Fotografija: David Kunc
    Fotografija: David Kunc
  • Fotografija: David Kunc
    Fotografija: David Kunc
  • Fotografija: David Kunc
    Fotografija: David Kunc
  • Fotografija: David Kunc
    Fotografija: David Kunc
  • Fotografija: David Kunc
    Fotografija: David Kunc

Sodelujoče ustanove in sponzorji

Kolofon

Avtorji: dr. Miha Jeršek, dr. Mirjan Žorž, dr. Ferdinand Šerbelj, prof. dr. Barbara Jeršek, doc. dr. Al Vrezec, Špela Pungaršek, dr. Tomi Trilar, Andrej Guštin, Mojca Jernejc Kodrič, prof. dr. Tatjana Košmrl,  Boštjan Zidar, Matjaž Černila, Maruša Podporšek

Fotografije: dr. Miha Jeršek, Andrej Kapla, doc. dr. Miha Krofel, Marjan Rihter, Špela Pungaršek, dr. Tomi Trilar, David Kunc, Matjaž Černila

Risbe in ilustracije: Damir Jerković

Risba halita: dr. Mirjan Žorž

Viri fotografij: Danita Delimont (Shutterstock), Iakov Filomonov (Shutterstock), JordiStock (Shutterstock), Agsaz (Shutterstock), Marcin Malicki (Shutterstock),  Renata Apanaviciene (Shutterstock), Solna vila, NASA,  NASA/JPL-Caltech/University of Arizona, NASA/JPL/University of Arizona, AP Marine Environmental Consultancy Ltd.

Oblikovanje: Damir Jerković

Predmeti na razstavi so iz zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije ter iz zasebnih zbirk dr. Mirjana Žorža, Vilija Rakovca, Marjetke Kardelj in Zvoneta Gerjeviča

Preparacija predmetov: Matjaž Černila, Andrej Kapla

Interpretacija besedil: dr. Mirjan Žorž, Miha Jeršek

Lektoriranje in prevod besedil: dr. Mirjan Žorž

Audio vodiči v angleščini: Matjaž Učakar, Inga Bau Učakar

Multivizija: Damir Jerković, Miha Jeršek

Pedagoška vodstva: Ljerka Trampuž

Tehnična postavitev razstave: Tehnična služba Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Prijavite se na e-novice