Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Morski ježki – današnji in fosilni bodeči iglokožci

Razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije od 3. 6. do 7. 10. 2011.

Avtorji razstave: Mag. Matija Križnar, dr. Bogdan Horvat, dr. Miha Jeršek

Neprijetne izkušnje iz poletnih morskih počitnic si zapomni vsakdo, ki je stopil na morskega ježka. Ti izključno morski prebivalci imajo zelo dolgo evolucijsko pot, kjer so se prvi predstavniki pojavili že v silurju, pred približno 430 milijoni let. Skozi geološko zgodovino Zemlje se pojavijo različne oblike in jih danes delimo na pravilne (Regularia) in nepravilne (Iregularia) morske ježke. Pravilni morski ježki imajo močne bodice, medtem ko so nepravilni morski ježki zakopani v mulj ali pa se skrivajo pred radovednimi očmi. Danes poznamo okoli 900 vrst morskih ježkov.

Na Geološki vitrini četrtletja so predstavljeni nekateri zanimivi fosilni ostanki morskih ježkov od karbona do miocena. Izmed današnjih morskih ježkov pa so na ogled najrazličnejše korone, zanimivih oblik in velikosti.

  • Morski ježek iz rodu Spatangus, ki danes živi tudi v Jadranskem morju. Foto: mag. Matija Križnar
    Morski ježek iz rodu Spatangus, ki danes živi tudi v Jadranskem morju. Foto: mag. Matija Križnar
  • Ostanki jurskih morskih ježkov. Foto: mag. Matija Križnar
    Ostanki jurskih morskih ježkov. Foto: mag. Matija Križnar
  • Regularni morski ježki rodu Heliophora. Foto: mag. Matija Križnar
    Regularni morski ježki rodu Heliophora. Foto: mag. Matija Križnar

Več lahko preberete tudi v poletni številki revije Življenje in tehnika (ŽIT, Julij-avgust, 07/08).