Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Znameniti slovenski naravoslovci v Darwinovem času

Knjižna vitrina: od 13. 3. 2009 do 31. 3. 2010
Avtorici razstave: Alenka Petrinjak in Alenka Jamnik
Oblikovanje, tisk in spletna postavitev: Mojmir Štangelj in Alenka Petrinjak
Lektor: Henrik Ciglič

Prirodoslovni muzej Slovenije je pripravil knjižno razstavo ob 200-letnici rojstva znamenitega angleškega naravoslovca Charlesa Darwina in 150-letnici izida knjige O izvoru vrst z naravnim izborom.

Predstavljeno je delo in literatura pomembnih naravoslovcev, ki so živeli in delovali na ozemlju Slovenije v obdobju od 1771 do 1887.

Knjige in drugi prispevki imajo veliko zgodovinsko vrednost, zato bodo več kot 100 let stare originalne knjige na ogled le do 31. maja 2009. Originale bomo kasneje zamenjali s kopijami.

Darwinovo leto - Društvo biologov Slovenije

Žiga (Sigismund) Zois

Franc Jožef Hanibal Hochenwart (Hohenwart)

Franc de Paula Hladnik

Ferdinand Jožef Schmidt

Henrik Freyer

Andrej Fleischmann

Valentin Plemel

Karel (Dragotin) Dežman (Deschmann)

Simon Robič

Fran Erjavec

Marko Lipold

Viri

  • Aljančič M., 1966/67. Henrik Freyer in človeška ribica. Ob stoletnici smrti Henrika Freyerja. Poseben odtis iz Proteusa XXVIII, št. 9 – 10. str. 15 – 18
  • Aljančič M., arhiv v Prirodoslovnem muzeju Slovenije
  • Aljančič M. 1966/67. Odmevi – Henrik Freyer o človeški ribici. Proteus, 29: 51 - 53
  • Bavcon J., 2008. Botanični vrt v Ljubljani. Biotehniška fakulteta (Ljubljana). Oddelek za biologijo. Ljubljana, Mestna občina.
    www.visitljubljana.si/file/121582/botanicni-vrt-0208-lowres.pdf?download, februar 2009
  • Blaznik J., 1850. Slovensko berilo za pervi gimnazijalni razred. Bufon Z., 1963. Ferdinand Schmidt in slovenski biologi. V: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, l.11, zv. 1: 60 – 64
  • Bufon Z., 1966/67. Henrik Freyer, naravoslovec in rodoljub. Ob stoletnici smrti Henrika Freyerja. Poseben odtis iz Proteusa XXVIII, št. 9/10: 1 – 4
  • Cimerman F., 1966/67. Henrik Freyer – geolog in paleontolog. Ob stoletnici smrti Henrika Freyerja. Poseben odtis iz Proteusa XXVIII, št. 9/10: 10 – 15
  • Erjavec F., 1995. Domače in tuje živali v podobah. Ljubljana: Mladinska knjiga
  • Gosar M. in Petkovšek V., 1982. Naravoslovci na Slovenskem, Scopolia št. 5. str. 1 – 38
  • Gregori J., 1992. Ptiči v "Favni" Henrika Freyerja - ob 150. obletnici njenega izida. Acrocephalus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana, letn. 13, št. 54, 8: 130 – 137 (http://www.dlib.si/)
  • Gvidon S., 1908. Kranjski mehužci (Mollusca carniolica). Izvestja muzejskega društva za Kranjsko18 (1), Ljubljana: 18-30
  • Heckel J.J.,1850. Beitraege zur Kenntniss der fossilen Fische Oesterreichs. Denkschr.k.Akad.Wiss.math.-naturwiss.Cl., 1: 201-242, Wien.
  • Hitij T., Žalohar J. in Križnar M., 2007. Prva najdba fosilnega kacjega pastirja v Sloveniji. Erjavecia, št. 22, : 11 – 13.
  • Jeršek M. in Preisinger D., 2007. Hochenwartova zbirka sig in Freyerjeva zbirka aragonitov. Zbornik Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale: 9 – 12
  • Južnič S., 2006. Karst research in the 19th century - Karl Dežman’s (1821-1889) work, O raziskavah krasa v 19. stoletju - prispevek Karla Dežmana (1821-1889). Acta Carsologica 35/1, 139–148, Ljubljana 2006 (http://www.dlib.si/)
  • Kiauta B., 1961. Avtobiografija Ferdinanda J. Schmidta. Proteus, 23, št. 9/10: 269 – 270 Kiauta B., 1961. Iz zgodovine raziskovanja jam na moravškem in v okolici Domžal.. Proteus, l. 23, št. 8: 213 – 216
  • Kiauta B., 1962. Ferdinand Schmidt, prvi raziskovalec jamskih živali. . V: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, l.10, zv. 1: 54 – 59
  • Kos F., 1921 – 1923. Ob stoletnici D. Dežmanovega (Carl Deschmann) rojstva. Glasnik MDS II/III: 52 – 56
  • Kos F., 1924 – 1925. Prirodopisec Simon Robič - Ob stoletnici rojstva (1824 – 1924). Glasnik MDS 1924 - 1925: 69 – 77
  • Kos F., 1933. Vodnik po zbirkah narodnega muzeja v Ljubljani. Narodni muzev v Ljubljani. str. 5
  • Krivic K., 2009. Kustodiat za paleontologijo Prirodoslovnega muzeja Slovenije
  • Kryštufek B., 1991. Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. str.7 – 9
  • Kryštufek B. in Flajšman B., 2007. Polh in človek. Ekološki forum LDS, Ljubljana: 248 str.
  • Leban V., 1966/67. Freyerjeva karta Kranjske. Ob stoletnici smrti Henrika Freyerja. Poseben odtis iz Proteusa XXVIII, št. 9/10: 5 – 10
  • Levec F. (an), 1887. Fran Erjavec.Ljubljanski zvon, www.dlib.si/results.asp
  • Mlinar J., 2008. Prispevki k biografiji Simona Robiča. V: Naši znameniti rojaki. Župnijski urad Kranjska Gora: 63 – 93 str.
  • Polenc A., 1975?. Zgodovinski razvoj živih bitij. Vodnik po razstavi. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 36 str.
  • Polenc A., 1975. Izvor človeka. Vodnik po razstavi – ponatis. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 36 str.
  • Praprotnik N., 1992. Botanik Valentin Plemel in njegov herbarij = Botanist Valentin Plemel and his Herbarium).- Scopolia 27: 1 – 42
  • Praprotnik N., 1993. Florist in botanik Andrej Fleschmann (1804-1867). Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 12, Ljubljana, Slovenska matica: 63-93
  • Praprotnik N., 1994. Botanik Franc Hladnik (1773-1844). Proteus 57: 94 – 99
  • Praprotnik N., 2001. Karel Dežman in njegovo botanično delovanje. Argo 44, 2: 14 – 20
  • Ramovš A.,1983. Marko Vincenc Lipold (1816 – 1883). prvi slovenski geolog in šolani montanist. Geologija. 26: 5 – 25
  • Ramovš A. in Kochansky – Devide V., 1985. Marko Vincenc Lipold (1816 – 1883), prvi slovenski geolog. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 1985, zv. 8: 9 – 63
  • Ramovš A.,1990. Lipold je bil v geološki in rudarski stroki daleč pred svojim časom. Prispevek na srečanju slovenskih geologov v Idriji, 18. in 19.maja 1990. Idrijski razgledi, 35, št. 1/2
  • Ramovš A., 2001. Lipoldovo geološko raziskovanje in njegove rokopisne karte slovenskega ozemlja. Geologija. 44, 1: 7 – 14
  • Reisp B., 1976. Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ; 64). 30 str.
  • Tarman K., 2009. Charles Darwin – učenjak, ki je »izumil« darvinizem. Proteus 71/5: 198 – 212
  • Wraber T., 1963. Andrej Fleischmann, kranjski florist. Planinski vestnik, Ljubljana, 19: 283
  • Wraber T., 1966/67. Henrik Freyer v Julijskih Alpah. Ob stoletnici smrti Henrika Freyerja. Poseben odtis iz Proteusa XXVIII, št. 9/10: 18 – 23
  • Wraber T., 2008. Freyerjevi zoološki sestavki v slovenščini. Proteus 71/2: 78 – 80
  • Zessin W., Žalohar J., Hitij T., 2008. A new fossil dragonfly (Insecta, Odonata, Libellulidae) of the Miocene (Lower-Sarmatian) of the Tunjice Hills, Slovenia. Virgo, Mitteilungsblatt des Entomologischen Vereins Mecklenburg 11 (1): 86-96