Najstarejši herbarij z območja Slovenije
Eden najpomembnejših
predmetov Prirodoslovnega muzeja Slovenije je herbarij Janeza Krstnika
Flysserja iz Ljutomera. Muzealija je bila izdelana po naročilu Janeza Gabrijela
Gallermayerja v letu 1696. Čeprav o avtorju in naročniku ni veliko znanega, pa
herbarij priča o vplivu renesanse na slovenskem ozemlju, ko se je začelo
ponovno zanimanje človeka za naravo.
Izraz herbarij se je
prvotno nanašal na knjige o zdravilnih rastlinah. Šele okoli leta 1700 je
francoski botanik Joseph Pitton de Tournefort (1656–1708) s tem terminom
označil zbirko posušenih rastlin, kar je za njim povzel tudi Karel Linné. Pod
njegovim vplivom je beseda prešla v splošno rabo in nadomestila druge izraze za
zbirke posušenih rastlin, kot je hortus
siccus (»posušeni vrt«). Prve zbirke, ki jih danes pojmujemo kot herbarije
so nastale v 16. stoletju. Njihov nastanek je povezan predvsem z razvojem
tehnike izdelave papirja, ki je omogočil nakup papirja po nizki ceni. Italijanski
profesor botanike na Univerzi v Bologni Luca Ghini (1490?–1556) naj bi bil
prvi, ki je rastline sušil pod pritiskom in jih pritrdil na papir vezan v
knjigo. Njegov herbarij se sicer ni ohranil, pač pa so tehniko začeli
uporabljati tudi njegovi učenci, ki so jo razširili po Evropi. V času Karla
Linnéja (1707–1788) je bila tehnika izdelave herbarijske knjige že dobro
poznana. Linne je spoznal, da je rastline lažje razvrščati, če listi niso vezani
v knjigo, pač pa ločeni. Nastale so prve zbirke sestavljene iz ločenih
herbarijskih pol. Herbarijske knjige pa niso izdelovali samo botaniki, ampak
tudi premožni ljudje, ki so zbirali predvsem eksotične rastline za svoje
naravoslovne kabinete.
Tudi Flysserjev herbarij
je velika knjiga z lesenimi, v usnje vezanimi platnicami. Vsebuje 204 strani,
na katerih je predstavljenih 993 rastlin, najverjetneje nabranih na območju
nekdanje Beneške republike, nekaj pa je tudi okrasnih in gojenih vrst. Rastline
so poimenovane z latinskimi imeni, ponekod pa je dodano tudi nemško ime.
Herbarij je bil v lasti bratov Zois in kot del njune zapuščine je s knjigami
najprej prišel v licejsko knjižnico in od tam leta 1838 v takratni Deželni
muzej. Karel Zois je zanj napisal seznam, ki se je prav tako ohranil v
Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Flysserjev herbarij je najstarejši herbarij na
Slovenskem in muzej se z njim postavlja ob bok drugim svetovnim ustanovam, ki
hranijo najstarejše herbarije.
-
.JPG)
Fotografija: Ciril Mlinar Cic
-

Fotografija: Ciril Mlinar Cic