Ribe so razvojno najstarejša in vrstno daleč najbogatejša skupina vretenčarjev. Danes je skupno znanih več kot 24.000 ribjih vrst. Njihova telesa so povečini hidrodinamične oblike, z luskasto kožo, imajo plavuti in škrge, njihova telesna temperatura je v glavnem odvisna od okolja. Prilagojene so življenju v najrazličnejših vodnih okoljih: od morskih globin do obalnih plitvin, rek, jezer, močvirij, celo toplih vrelcev, jamskih voda, visokogorskih jezer in potokov, puščavskih izvirov itd. Ogrožene so predvsem zaradi uničevanja habitatov, prekomernega ribolova, onesnaževanja voda in naseljevanja tujerodnih vrst. Ribe v ožjem pomenu besede delimo na hrustančnice in kostnice. K hrustančnicam prištevamo razred morskih psov in skatov (Elasmobranchii) ter razred morskih podgan (Holocephali), h kostnicam pa razred žarkoplavutaric (Actinopterygii) in mesnatoplavutaric (Sarcopterygii). Po nekaterih drugih sistematskih razvrstitvah so hrustančnice (Chondrichthyes) in kostnice (Osteichthyes) na ravni razredov. Žarkoplavutarice so najštevilčnejša in vrstno najbogatejša skupina rib in vseh vretenčarjev hkrati. Trenutno je znanih več kot 23.000 vrst, tako morskih kot sladkovodnih. Večina ima koščeno ogrodje, plavalni mehur, telo pokrito s ploščatimi in prekrivajočimi se luskami (cikloidne so gladke, ktenoidne pa hrapave s trnastimi izrastki), škržne reže pokriva škržni poklopec. Ribe hrustančnice imajo hrustančasto ogrodje in telo pokrito z zobčastimi plakoidnimi luskami, nimajo plavalnega mehurja in škržnega poklopca. Znanih je približno 840 vrst, skoraj vse so morske. K ribam v širšem pomenu besede prištevamo še razred piškurjev (Cephalospidomorphi) in razred glenavic (Myxini). Sistematsko so ponekod razvrščene tudi v red piškurjev (Petromyzontiformes) in red glenavic (Myxiniformes), ki sta združena v razred brezčeljustnic (Agnatha). Predstavniki teh najprimitivnejših vretenčarjev so kačastega videza, nimajo čeljusti, sluzasta koža je brez lusk, razvite imajo le neparne plavuti.