Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Oglašanje živali

avtor: Matija GOGALA, Ljubljana

Članek s tem naslovom je bil objavljen v Muzikološkem zborniku, 33 (1997): 5-21, izšlo v Ljubljani, Slovenija.

Veliko primerov živalskih zvokov ali vibracijskih signalov omenjenih v tem članku je predstavljenih v obliki oscilogramov in sonogramov. Za boljšo predstavo o tem sporazumevanju predstavljamo naslednje primere živalskih zvokov in vibracijskih signalov.

Mnogo žuželk proizvaja vibracijske signale in napeve, med najbolj zanimivimi so tisti, ki jih proizvajajo majhne stenice (Heteroptera) iz družine Cydnidae. Signale proizvajajo z dvema različnima mehanizmoma, stridulacijo, drgnjenjem nazobčanih delov telesa, s potresavanjem telesa ali s preprostim timbalom. Za njihovo sporazumevanje so pomembni samo tresljaji podlage in ne zvok, ki se prenaša po zraku.
Naš primer je stenica, imenovana lišček, Tritomegas bicolor

Kadar se ga dotaknemo, če je napaden ali kako drugače zmoten, proizvaja s stridulacijo kratke neenakomerno pononavljajoče se stridulacijske signale. Signal se imenuje signal vznemirjenja.

Bolj zanimivi so vibracijski napevi med dvorjenjem in parjenjem. Samci proizvajajo prvi napev dvorjenja (MS-2) s ponavljajočimi se frazami, ki so sestavljene iz nizkofrekvenčnega dela, sledijo trije ali štirje stridulacijski čiriki. Če je samica pripravljena na parjenje, odgovori z dolgo sekvenco kratkih stridulacijskih signalov (FS-2). Čez nekaj časa samec preide na intenziven drugi napev dvorjenja (MS-3). Te signale lahko slišite kot celo sekvenco in vidite vsakega posebej na naslednjih ilustracijah:

Druga sorodna vrsta stenic je Sehirus luctuosus  Samčev (vibracijski) napev dvorjenja močno spominja na bobnarski solo jazz glasbenika.

Naslednji zanimiv primer je akustično obnašanje plenilske stenice Phymata crassipes

Ima veliko vibracijskih napevov in enega izmed njih uporabljajo v alternaciji samci, samice in celo nedorasle živali. Te stenice odgovarjajo s takšnimi vibracijskimi signali tudi na različne zvoke in celo na človeški govor ali žvižganje in posnemajo trajanje takih zvokov.

Še več presenečenj nas čaka v akustičnem svetu tropskih in subtropskih dežel - kjer ogroženi naravni ekosistemi še vedno obstajajo. Avtor je imel priložnost preučevati fascinantne napeve škržadov jugovzhodne Azije in zvoke drugih živali v deževnih gozdovih Malezije in Tajske.

V nasprotju z evropskimi škržadi tam nekatere vrste pojejo kot ptice z visoko stopnjo frekvenčne modulacije.

Število pojočih škržatov je na nekaterih mestih tako visoko, da si morajo razdeliti čas petja z drugimi vrstami v določenem vrstem redu, da je sporazumevanje učinkovito. Zaradi tega se zvoki v deževnem gozdu spreminjajo iz ure v uro, kot je prikazano v naslednjih primerih iz gozda Belum v Maleziji. Naslednjih pet primerov lahko poslušate z RealPlayerjem:

zjutraj belum1.rm, pred poldnevom belum2.rm, popoldne belum3.rm, zvečer belum4.rm, ponoči belum5.rm

Več primerov napevov tropskih škržadov lahko slišite na strani o azijskih škržadih.

Presenetljivi so tudi mnogi napevi tropskih ptic, nekatere pojejo v durovih ali molovih lestvicah navzgor (a) ali navzdol (b) kot Myiophoneus caeruleus (a - glej spodaj!)

Primer najbolj zapletenega in fantastično usklajenega petja živali, ki sem ga slišal in posnel v Narodnem parku Taleban (Tajska), je bilo petje dveh gibonov v polifoniji. Poslušajmo kratek odlomek takega sozvočnega glisanda ki je prikazan tudi na grafu spodaj.

Povzetek

Avtor, biolog z nekaj glasbene izobrazbe in izkušenj dela na področju bioakustike več kot 40 let. Prikazati želi primere svojih raziskav, predvsem žuželk, pa tudi drugih živali, predvsem lastnosti živalskih zvokov, ki so zanimive tudi z glasbenega stališča. Predstavljena je široka raznolikost akustičnih signalov, spremenljivost živalskih napevov in prisotnost nekaterih glasbenih elementov v teh vzorcih. V živalskih napevih lahko najdemo zapletene vzorce in ritme, enakomerno alternacijo, posnemanje drugih zvokov, petje v tonalnih načinih, petje v sozvočju z drugim primerkom ali primerki in celo nekakšen ples v ritmu svojega napeva.

Večina predstavljenih primerov v prvem delu tega članka je iz vibracijskih napevov evropskih vrst stenic (Insecta: Heteroptera) v drugem delu pa so napevi živali (škržadi, ptiči in sesalci) posneti v tropih. Biotska pestrost tropskih deževnih gozdov se odraža v bogastvu zvočnih kulis, še posebej v jugovzhodni Aziji. Na avtorja je med njegovimi odpravami še posebej naredila vtis zvočna raznolikost tropskih škržadov, z nenavadno visoko stopnjo frekvenčne modulacije za žuželke in z mnogimi vrstami, ki pojejo izključno v točno določenem časovnem okviru dneva ali noči. Tam je tudi mnogo ptic, ki pojejo po lestvicah navzgor in navzdol in giboni, ki pojejo v polifoniji. Celotna zvočna slika nemotenega tropskega deževnega gozda je neskončna simfonija narave, ki se spreminja od ure do ure, z viškom ob večerni zarji.

V zadnjem času nastaja veliko kaset in zgoščenk s posnetki zvočnih kulis ali z izbranimi živalskimi zvoki - za nadomeščanje doživetij v naravi, za meditacijo, kot zanimiva zvočna podlaga ali v znanstvene namene. Nekateri skladatelji uporabljajo posnetke živalskih zvokov kot vir novih idej ali celo kot material za bioakustične skladbe*). Digitalizirani zvočni primeri, uporabljeni v tem članku, so dostopni tukaj na spletni strani. Morda pa je najbolje samo pazljivo prisluhniti glasovom v naravi.

*) Kot primer lahko poslušamo "bioakustično skladbo" Dotiki skladatelja Boštjana Perovška. Skladba vsebuje zvoke sintetizatorja, harmonike in glasove več kot 16 vrst čričkov, škržadov, stenic, čebel, žab in ptic.

 

V okviru Kustodiata za nevretenčarje deluje tudi Slovenski arhiv živalskih zvokov.