Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Izjemno najdišče fosilov v Sloveniji

V srednjem miocenu, pred približno 11 milijoni let, tocneje v obdobju, ki ga imenujemo sarmatij, se je na obmocju današnjega Tunjiškega gricevja odložilo zanimivo zaporedje drobnozrnatih sedimentov (danes so to plasti sivega meljevca in laporovca), v katerem se je poleg številnih polžev in školjk ohranila nenavadna in cudovita združba fosilov, ki je ne najdemo nikjer na svetu. Karakteristicni fosili teh plasti so iztrebki (koproliti), po katerih smo te plasti poimenovali »koprolitni horizont«. Vendar so te plasti imenitne predvsem zaradi številnih žuželk, rastlinskih ostankov morskih in kopenskih rastlin, najdemo pa lahko tudi številne ribe, dolge celo do vec deset centimetrov. Najpomembnejši so ostanki morskih konjickov, ki kot najstarejši fosili te skupine rib na zemlji sodijo ne samo v slovensko, temvec tudi v svetovno naravno dedišcino. Morski konjicki iz koprolitnega horizonta so s svojimi 11 milijoni let starosti za približno 6 milijonov let starejši od doslej najstarejših dokumentiranih fosilnih morskih konjickov iz Italije. Vecina fosilov iz plasti koprolitnega horizonta je majhnih, s prostim ocesom komaj vidnih, toda nekatere najdbe so kljub temu cudovite. Ohranjene so celo najmanjše podrobnosti, kot so naprimer oci, razlicne dlacice, trni, žela in legla pri žuželkah ter barva kože pri ribah. Celo mehkotelesni organizmi, kot so meduze, so se ohranili v teh plasteh.

  • Fosilno seme pasjestrupovke (Apocynaceae), 1.5 cm
    Fosilno seme pasjestrupovke (Apocynaceae), 1.5 cm
  • Fosilna meduza, 4 cm
    Fosilna meduza, 4 cm
  • Morski konjicek, 4 cm
    Morski konjicek, 4 cm
  • Fosilni iztrebek vretencarja – koprolit, 5 cm
    Fosilni iztrebek vretencarja – koprolit, 5 cm