avtor: Matija GOGALA, Ljubljana
Clanek s tem naslovom je bil objavljen v Muzikološkem zborniku, 33 (1997): 5-21, izšlo v Ljubljani, Slovenija.
Veliko primerov živalskih zvokov ali vibracijskih signalov omenjenih v tem clanku je predstavljenih v obliki oscilogramov in sonogramov. Za boljšo predstavo o tem sporazumevanju predstavljamo naslednje primere živalskih zvokov in vibracijskih signalov.
Mnogo žuželk proizvaja vibracijske signale in napeve, med najbolj zanimivimi so tisti, ki jih proizvajajo majhne stenice (Heteroptera) iz družine Cydnidae. Signale proizvajajo z dvema razlicnima mehanizmoma, stridulacijo, drgnjenjem nazobcanih delov telesa, s potresavanjem telesa ali s preprostim timbalom. Za njihovo sporazumevanje so pomembni samo tresljaji podlage in ne zvok, ki se prenaša po zraku.
Naš primer je stenica, imenovana lišcek, Tritomegas bicolor
Kadar se ga dotaknemo, ce je napaden ali kako drugace zmoten, proizvaja s stridulacijo kratke neenakomerno pononavljajoce se stridulacijske signale. Signal se imenuje signal vznemirjenja (sound sample: bicolorM1.au)
Bolj zanimivi so vibracijski napevi med dvorjenjem in parjenjem. Samci proizvajajo prvi napev dvorjenja (MS-2) s ponavljajocimi se frazami, ki so sestavljene iz nizkofrekvencnega dela, sledijo trije ali štirje stridulacijski ciriki. Ce je samica pripravljena na parjenje, odgovori z dolgo sekvenco kratkih stridulacijskih signalov (FS-2). Cez nekaj casa samec preide na intenziven drugi napev dvorjenja (MS-3). Te signale lahko slišite kot celo sekvenco in vidite vsakega posebej na naslednjih ilustracijah:
Druga sorodna vrsta stenic je Sehirus luctuosus Samcev (vibracijski) napev dvorjenja mocno spominja na bobnarski solo jazz glasbenika.
Naslednji zanimiv primer je akusticno obnašanje plenilske stenice Phymata crassipes
Ima veliko vibracijskih napevov in enega izmed njih uporabljajo v alternaciji samci, samice in celo nedorasle živali. Poslušajmo dve alternirajoci živali. Te stenice odgovarjajo s takšnimi vibracijskimi signali tudi na razlicne zvoke in celo na cloveški govor ali žvižganje in posnemajo trajanje takih zvokov. Lahko poslušate tako alternacijo med stenico (Ph) in izvajalcem poskusa (H) in si ogledate spodnji sonagram:
Še vec presenecenj nas caka v akusticnem svetu tropskih in subtropskih dežel - kjer ogroženi naravni ekosistemi še vedno obstajajo. Avtor je imel priložnost preucevati fascinantne napeve škržadov jugovzhodne Azije in zvoke drugih živali v deževnih gozdovih Malezije in Tajske.
V nasprotju z evropskimi škržadi tam nekatere vrste pojejo kot ptice z visoko stopnjo frekvencne modulacije, kar zveni takole:
Število pojocih škržatov je na nekaterih mestih tako visoko, da si morajo razdeliti cas petja z drugimi vrstami v dolocenem vrstem redu, da je sporazumevanje ucinkovito. Zaradi tega se zvoki v deževnem gozdu spreminjajo iz ure v uro, kot je prikazano v naslednjih primerih iz gozda Belum v Maleziji. Naslednjih pet primerov lahko poslušate z RealPlayerjem:
zjutraj belum1.rm, pred poldnevom belum2.rm, popoldne belum3.rm, zvecer belum4.rm, ponoci belum5.rm
Vec primerov napevov tropskih škržadov lahko slišite na strani o azijskih škržadih.
Presenetljivi so tudi mnogi napevi tropskih ptic, nekatere pojejo v durovih ali molovih lestvicah navzgor (a) ali navzdol (b) kot Myiophoneus caeruleus (a - glej spodaj!)
Primer najbolj zapletenega in fantasticno usklajenega petja živali, ki sem ga slišal in posnel v Narodnem parku Taleban (Tajska), je bilo petje dveh gibonov v polifoniji. Poslušajmo kratek odlomek takega sozvocnega glisanda ki je prikazan tudi na grafu spodaj.
Avtor, biolog z nekaj glasbene izobrazbe in izkušenj dela na podrocju bioakustike vec kot 40 let. Prikazati želi primere svojih raziskav, predvsem žuželk, pa tudi drugih živali, predvsem lastnosti živalskih zvokov, ki so zanimive tudi z glasbenega stališca. Predstavljena je široka raznolikost akusticnih signalov, spremenljivost živalskih napevov in prisotnost nekaterih glasbenih elementov v teh vzorcih. V živalskih napevih lahko najdemo zapletene vzorce in ritme, enakomerno alternacijo, posnemanje drugih zvokov, petje v tonalnih nacinih, petje v sozvocju z drugim primerkom ali primerki in celo nekakšen ples v ritmu svojega napeva.
Vecina predstavljenih primerov v prvem delu tega clanka je iz vibracijskih napevov evropskih vrst stenic (Insecta: Heteroptera) v drugem delu pa so napevi živali (škržadi, ptici in sesalci) posneti v tropih. Biotska pestrost tropskih deževnih gozdov se odraža v bogastvu zvocnih kulis, še posebej v jugovzhodni Aziji. Na avtorja je med njegovimi odpravami še posebej naredila vtis zvocna raznolikost tropskih škržadov, z nenavadno visoko stopnjo frekvencne modulacije za žuželke in z mnogimi vrstami, ki pojejo izkljucno v tocno dolocenem casovnem okviru dneva ali noci. Tam je tudi mnogo ptic, ki pojejo po lestvicah navzgor in navzdol in giboni, ki pojejo v polifoniji. Celotna zvocna slika nemotenega tropskega deževnega gozda je neskoncna simfonija narave, ki se spreminja od ure do ure, z viškom ob vecerni zarji.
V zadnjem casu nastaja veliko kaset in zgošcenk s posnetki zvocnih kulis ali z izbranimi živalskimi zvoki - za nadomešcanje doživetij v naravi, za meditacijo, kot zanimiva zvocna podlaga ali v znanstvene namene. Nekateri skladatelji uporabljajo posnetke živalskih zvokov kot vir novih idej ali celo kot material za bioakusticne skladbe*). Digitalizirani zvocni primeri, uporabljeni v tem clanku, so dostopni tukaj na spletni strani. Morda pa je najbolje samo pazljivo prisluhniti glasovom v naravi.
*) Kot primer lahko poslušamo "bioakusticno skladbo" Dotiki skladatelja Boštjana Perovška. Skladba vsebuje zvoke sintetizatorja, harmonike in glasove vec kot 16 vrst crickov, škržadov, stenic, cebel, žab in ptic.