Vretenčarji
Predmet dejavnosti kustodiata za vretencarje so vse skupine vretencarjev, obsegajo pa njihovo zbiranje, hranjenje in preucevanje, posredovanje informacije javnosti in predstavljanje rezultatov dela v obliki objav in muzejskih razstav. Študijske zbirke so namenjene znanstvenemu preucevanju, so dokazni material, ki omogoca preverjanje rezultatov raziskav, so pa tudi nenadomestljiv referencni vir. Študijske zbirke Kustodiata za vretencarje so najpopolnejši materialni vir informacij o vretencarjih slovenskega ozemlja. Razstavne zbirke so namenjene širši javnosti: izobraževanju in ozavešcanju obiskovalcev o dedišcini naravnega izvora. V okviru kustodiata deluje tudi Slovenski center za obrockanje pticev.
Ribe
Ribe so razvojno najstarejša in vrstno dalec najbogatejša skupina vretencarjev. Danes je skupno znanih vec kot 24.000 ribjih vrst.
Podrobnosti
Dvoživke
V Sloveniji živi 19 domorodnih (avtohtonih) vrst dvoživk. Razvile so se v devonu (paleozoik) iz rib in so prvi vretencarji, ki so se prilagodili življenju na kopnem. Fosil izumrle dvoživke iz triasa so našli tudi v Sloveniji.
Podrobnosti
Plazilci
V Sloveniji živi 22 avtohtonih vrst plazilcev in 1 neavtohtona vrsta (želva vrste Trachemys scripta, kamor spadata rdecevratka in rumenovratka). V slovenskem morju lahko vidimo tudi glavato kareto (Caretta caretta), ki pa se pri nas ne razmnožuje.
Podrobnosti
Ptici
Divji petelin je naša in evropska najvecja divja kura. Samec je na splošno crn, z izrazito živo rdeco kožno tvorbo (»rožo«) nad ocmi
Podrobnosti
-
Fotografija: Alenka Kryštufek
Sesalci
Sesalci (Mammalia) so visoko razvit in nadvse uspešen razred vretencarjev. Razvili so se iz izumrlih plazilcev iz skupine zverozobcev (Therapsida).
Podrobnosti