Morski ježki – današnji in fosilni bodeči iglokožci
Razstava v Prirodoslovnem muzeju Slovenije od 3. 6. do 7. 10. 2011.
Avtorji razstave: Mag. Matija Križnar, dr. Bogdan Horvat, dr. Miha Jeršek
Neprijetne izkušnje iz poletnih morskih pocitnic si zapomni vsakdo, ki je stopil na morskega ježka. Ti izkljucno morski prebivalci imajo zelo dolgo evolucijsko pot, kjer so se prvi predstavniki pojavili že v silurju, pred približno 430 milijoni let. Skozi geološko zgodovino Zemlje se pojavijo razlicne oblike in jih danes delimo na pravilne (Regularia) in nepravilne (Iregularia) morske ježke. Pravilni morski ježki imajo mocne bodice, medtem ko so nepravilni morski ježki zakopani v mulj ali pa se skrivajo pred radovednimi ocmi. Danes poznamo okoli 900 vrst morskih ježkov.
Na Geološki vitrini cetrtletja so predstavljeni nekateri zanimivi fosilni ostanki morskih ježkov od karbona do miocena. Izmed današnjih morskih ježkov pa so na ogled najrazlicnejše korone, zanimivih oblik in velikosti.
-

Morski ježek iz rodu Spatangus, ki danes živi tudi v Jadranskem morju. Foto: mag. Matija Križnar
-

Ostanki jurskih morskih ježkov. Foto: mag. Matija Križnar
-

Regularni morski ježki rodu Heliophora. Foto: mag. Matija Križnar
Vec lahko preberete tudi v poletni številki revije Življenje in tehnika (ŽIT, Julij-avgust, 07/08).