Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti.

Več

Živi svet ribnikov v dolini Drage pri Igu na Ljubljanskem barju

od 10. 3. 2010 do 18. 5. 2010

Ribniki v Dragi pri Igu na Ljubljanskem barju so nedvomno eden od zanimivejših predelov Barja. Nastali so z zajezitvijo vodotoka Drašcica in potoka pod vasjo Dobravica. Namenjeni so bili ribogojstvu, nekateri pa so domnevno nastali zaradi kopanja gline za tedanjo opekarno. Pisni viri omenjajo ribnike že sredi 18. stoletja.

Draga 1

Draga 2

Draga je sistem pretocnih ribnikov. Tako sta na eni strani ribnika Špilgut, ki se izliva v vecji, zanimiv ribnik Rakovnik, na drugi strani doline pa je pet ribnikov, ki se prav tako izlivajo drug v drugega. Najgloblje v dolino sega Zadnji ribnik, ki se izliva v Rezani ribnik, ta pa prehaja v Srednji ribnik. Iz Srednjega ribnika tece voda v Veliki ribnik in iz Velikega v Mali (Prvi) ribnik.

Po površini merijo ribniki skupaj okrog 18 ha, pri cemer je najvecji Veliki ribnik, ki je meril celih 8 ha, vendar se neusmiljeno zarašca z jelšo, vrbo, tako da se njegova površina opazno manjša. Drugi po velikosti je ribnik Rakovnik, ki meri okrog 6 ha, Mali (Prvi) manj kot 1 ha, Špilgut pa še manj. V zadnjem casu sta se »pojavila« še dva manjša ribnika in sicer je eden za Srednjim ribnikom, eden pa ob Rezanem, kar je to ekološko nišo še obogatilo in popestrilo. V desetletjih se je ob in na ribnikih razrastlo razlicno vodno ter obvodno rastlinje in nastali so ugodni življenjski pogoji za pester rastlinski in živalski svet.

10. Ceprav je Zadnji ribnik že globoko v dolini, posamezni ptici na njem še vedno gnezdijo, leta 2003 je gnezdil celo par rakarjev Acrocephalus arundinaceus.
11. Mali ribnik nudi primerne pogoje za gnezdenje razlicnim pticjim vrstam in je od vseh ribnikov v Dragi najbogatejši s pticjim svetom.
12. Za strokovno terensko delo, na primer fotografiranje in snemanje, tudi voda ni ovira.
13. Belouška Natrix natrix je najobicajnejši plazilec v Dragi.
14. Razveseljivo je, da na ribnikih v Dragi še vedno živi mocvirska sklednica Emys orbicularis, ceprav ne ravno v velikem številu.
15. V Dragi je podleska Muscardinus avellanarius, našega najmanjšega polha, še najvec na ribniku Rakovnik.
16. Pižmovko Ondatra zibethicus, ki je eden naših najobicajnejših glodalcev, srecamo tudi na ribnikih v Dragi.
17. Nutrija Myocastor coypus, ki izvira iz Južne Amerike, tudi na ribnikih v Dragi opazno izpodriva bistveno manjšo pižmovko. Medtem ko odrasla pižmovka tehta do dva kilograma, tehta odrasla samica nutrije tudi deset kilogramov.

Draga 3

Posebna dragocenost ribnikov je, da na njih živi mocvirska sklednica Emys orbicularis, ki je v Sloveniji maloštevilna. Zanimivi so tudi naši najmanjši polhi, podleski Muscardinus avellanarius na Rezanem ribniku in še posebej na ribniku Rakovnik. Ribniki v Dragi se lahko pohvalijo še z vidro Lutra lutra. Eno, zdaj razstavljeno kot dermoplastika, so našli mrtvo 22. februarja 1995 v Dragi ob potoku; le po zaslugi lovca, domacina Martina Gradišarja, so jo predali Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, kjer je uvršcena v glavno muzejsko razstavno zbirko. Sam pa sem 27. junija 2008 sredi dneva videl skakljati vidro na nasipu med Velikim in Malim ribnikom. Brž ko me je zagledala, je izginila v gosti podrasti nasipa.

18. Za valjenje skrbita pri copastem ponirku Podiceps cristatus izmenoma oba partnerja, kar je znacilno tudi za druge vrste ponirkov.
19. Ocitno je valjenje copastega ponirka Podiceps cristatus pri koncu. Žal je gnezdenje copastega ponirka v Dragi preteklost (1979, 1983, 1988).
20. Ribniki v Dragi so stalno bivališce malega ponirka Tachybaptus ruficollis, vendar zadnja leta število gnezdecih parov upada.
21. Mladic malega ponirka Tachybaptus ruficollis, ki je ob izvalitvi pokrit z gostim puhom, zapusti gnezdo takoj, ko se dodobra posuši, že spretno plava ali pa ga starša prenašata na hrbtu.
22. Vcasih se v Dragi srecamo s crnovratim ponirkom Podiceps nigricollis, ki pa tu ne gnezdi. Zanimiv je svatovsko obarvani (1993), ko ima, med drugim, zlato obarvana »ušesca«; na sliki pa je zimsko obarvani primerek.
23. Obcasno ribnike v Dragi, še zlasti Veliki ribnik in ribnik Rakovnik, obišce veliki kormoran Phalacrocorax carbo.
24. Na ribnikih v Dragi se pogosto zadržuje siva caplja Ardea cinerea, ceprav v dolini Drage ne gnezdi.
25. Drago neredko obišce velika bela caplja Egretta alba, saj ima tukaj primerne pogoje za prehranjevanje.
26. Velika bobnarica Botaurus stellaris, zelo verjetno že bivša gnezdilka v Sloveniji, vcasih še zaide tudi na ribnike v Dragi.

Draga 4

Ribniki v Dragi so nadvse bogati s pticjim svetom in priložnost imamo, da nekatere vrste pobliže spoznamo. Opazujemo lahko preko 150 pticjih vrst, od teh nekatere tukaj gnezdijo, vecina pa je prehodnih gostov ob selitvi. Draga se lahko pohvali, da na ribnikih gnezdi okrog 13 parov rakarja Acrocephalus arundinaceus, vrste, ki je znacilna za sestoje trstja in zato mocno ogrožena. Ravno tako gnezdi razlicno število parov male bobnarice ali capljice Ixobrychus minutus. Razveseljivo je, da jih je v letu 2009 gnezdilo na ribnikih kar sedem parov! Na ribnikih gnezdijo tudi mokož Rallus aquaticus, bicja trstnica Acrocephalus schoenobaenus in mocvirska trstnica Acrocephalus palustris, kakšno leto celo trstni cvrcalec Locustella luscinioides in tamariskovka Acrocephalus melanopogon. Omeniti pa moramo tudi »obicajne« vrste: raco mlakarico Anas platyrhynchos, crno lisko Fulica atra, zelenonogo tukalico Gallinula chloropus in malega ponirka Tachybaptus ruficollis. Pred drugo svetovno vojno sta na ribnikih v Dragi gnezdili tudi grahasta tukalica Porzana porzana in mala tukalica Porzana parva. Ob njihovem casu pa lahko na ribnikih in v njihovi neposredni bližini srecamo predstavnike prav vseh selilcev.

27. Mladici male bobnarice ali capljice Ixobrychus minutus imajo oci temne, starši pa bolj ali manj rumene oziroma celo rdeckaste (samec).
28. Nekaj parov male bobnarice ali capljice Ixobrychus minutus gnezdi na ribnikih v Dragi. V tridesetih letih opazovanja ribnikov je bilo do sedaj najdeno eno samo gnezdo nizko na vrbovem grmu (slika), vsa ostala pa v trstju nad vodo, redkeje tudi na starem, poležanem trstju.
29. Samica male bobnarice ali capljice Ixobrychus minutus skrbno in izdatno hrani vedno lacne mladice.
30. Tudi samec male bobnarice ali capljice Ixobrychus minutus zelo skrbno neguje svoj narašcaj.
31. Mladici male bobnarice ali capljice Ixobrychus minutus zapustijo gnezdo, ko sploh še niso operjeni, vendar že izredno spretno plezajo po bilkah trstja.
32. V Drago zaide tudi bela štorklja Ciconia ciconia, saj posamezni pari gnezdijo na Barju. Do leta 1971 je gnezdil par na dimniku takratne opekarne v Dragi.
33. Vcasih prileti v Drago, še zlasti na Veliki ribnik, tudi labod grbec Cygnus olor. Obicajno srecujemo bolj posamezne primerke oziroma pare, leta 2002 pa jih je bilo kar 12.
34. Kdaj pa kdaj vidimo v Dragi tudi divje gosi, na sliki je parcek sive gosi Anser anser.
35. Raca mlakarica Anas platyrhynchos ima v Dragi svoje stalno domovanje.

Draga 5

Prihodnost živega sveta na ribnikih v Dragi sploh ni svetla, ceprav je biotop proglašen za »naravno zanimivost« (1985) oziroma leži v t.i. »krajinskem parku« Ljubljansko barje (2009).

Upravljanje z ribniki bi morala prevzeti primerna strokovna ustanova, ki bi vzdrževala ribnike po že sprejetih in preverjenih strokovnih merilih, da bi se živalski in rastlinski svet tega posebnega biotopa ohranila in po možnostih še obogatila. Vsekakor bi se morali odpovedati materialnim koristim, ki jih clovek danes vse prepogosto kratkovidno postavlja v ospredje in pozablja, da ni središce vesolja, da ni edini na tem planetu in da je sožitje cloveka z naravo tudi duhovna vrednota, ki je pogoj za njegovo preživetje. Na sami lokaciji bi bila primerna strokovna, nadzorovana vodstva, združena s predavanji, projekcijami in sploh ozasvešcanju ljudi o teh in takšnih naravnih bogastvih, ki se jih premalo zavedamo. Marsikje v Evropi bi bili še kako veseli in ponosni, da v neposredni bližini prestolnice gnezdijo mala bobnarica ali capljica Ixobrychus minutus, rakar Acrocephalus arundinaceus, bicja trstnica Acrocephalus schoenobaenus, vodomec Alcedo atthis, mokož Rallus aquaticus in druge vrste.

36. Samec race mlakarice Anas platyrhynchos je živahneje obarvan kot samica, kar je pri racah splošen pojav.
37. Še zlasti spomladi ob selitvi srecamo v Dragi regeljca Anas querquedula. Samica je skromneje rjavo grahasta, samec (na sliki) pa je lepih, živih barv.
38. Vcasih vidimo na ribnikih copasto crnico Aythya fuligula - levo samec, desno samica. Leta 1981 sem 15. in 25. junija opazoval samca na Velikem ribniku, gnezdenja pa kasneje nisem zasledil.
39. Mokož Rallus aquaticus, ki je izredno zanimiv predstavnik pticjega sveta, je v casu gnezdenja zelo skrivnosten, gnezdo najdemo le slucajno in še to z veliko mero srece.
40. Pri iskanju hrane potopi mokož Rallus aquaticus glavo enostavno v vodo in z obcutljivim kljunom išce hrano v blatu in mehkem dnu.
41. Mala tukalica Porzana parva je pred desetletji gnezdila na ribnikih v Dragi, danes pa le ob spomladanski selitvi tu in tam kakšna obišce Drago. Je izredno nemirna in hitro teka sem in tja po vodnem rastlinju in bilkah.
42. Tudi zelenonoga tukalica Gallinula chloropus je na ribnikih v Dragi razmeroma obicajna gnezdilka.
43. Crna liska Fulica atra živi na vseh ribnikih v Dragi.
44. Redkeje se v Dragi srecamo s spremenljivim prodnikom Calidris alpina, ki je sicer gnezdilec severne Evrope.