Razstava Evolucija Zemlje in geološke znacilnosti Slovenije bo odprta do 22. junija 2011. Muzej je odprt vse dni v tednu med 10. in 18. uro, v cetrtek od 10. do 20. ure.
Zemlja je planet, ki se od svojega nastanka nenehno spreminja. Raztaljena masa kamnin se je v milijardah let spremenila v moder planet, poln življenja in poln skrivnosti. Ko se sprehajamo po morski obali, ko odkrivamo skrivnostni kraški podzemni svet, ko obcudujemo gore in naravo sploh, le redko pomislimo, kako je svet okoli nas nastal, kako se preoblikuje. Šele ob poplavah, potresih, plazovih ali vulkanskih izbruhih nas spreleti srhljiv obcutek nemoci, da zacnemo razmišljati o njeni neizmerni moci. Toda še vec moci narave je skrito v dogajanjih, ki so našim ocem nevidna, za evolucijo Zemlje pa kljucnega pomena. Namen razstave je obiskovalcem in širši javnosti predstaviti planet Zemljo, da bi zacutili, kako diha naš planet, kako je neusmiljen, a vendar krhek, kako je izjemen, kako je raznolik in kako je dragocen. In kakšno veliko sreco imamo, da živimo prav sedaj, ko je najlepši.
Razstava je razdeljena na sedem vsebinskih sklopov: Vesolje, Meteoriti – grožnje iz vesolja, Kraljestvo mineralov, Kamnine gradijo svet, Vodni krog, Nemirna Zemlja in Življenjska okolja v geološki zgodovini.
Vesolje.
V petminutni animaciji spoznamo, kako je nastalo vesolje, kako se je izoblikovala Zemlja, kako je nastala Luna. Pri tem je imela gravitacija izjemno pomembno vlogo. Gravitacija ali težnost je tudi sila zaradi katere nas ne odnese v Vesolje. Na »vesoljski« tehtnici lahko preverimo, koliko bi tehtali na planetih našega osoncja, in ob tem spoznamo razliko med maso in težo.
Nemirna Zemlja.
Trdna Zemljina skorja je pod celinami debela do 75 km, pod oceani pa med 3 in 15 km. Gradi jo dvanajst velikih in vec manjših tektonskih plošc, ki plavajo na delno staljenih kamninah, na astenosferi. Toplota, ki se sprošca pri radioaktivnem razpadu prvin v Zemljinem jedru, ustvarja konvekcijske tokove, zato se tektonske plošce premikajo. Kjer pride magma zaradi konvekcijskih tokov iz plašca na površje, nastanejo vroce tocke. Zaradi stalnega premikanja kamnin trdne Zemljine skorje in napetosti, ki se kopicijo med njimi, nastajajo potresi. Zato je najvec žarišc potresov in vulkanskih izbruhov na stikih med posameznimi tektonskimi plošcami.
Potres.
Na razstavi lahko doživite potres in to kar v neboticniku. Ljubljanski Neboticnik je bil zgrajen leta 1933. Tedaj je bil najvišja in prva potresno odporna zgradba na Balkanu. Projektiral ga je arhitekt Vladimir Šubic po narocilu Pokojninskega sklada. S šestnajstimi temelji, ki segajo 18 m globoko, še danes sodi med potresno najbolj odporne zgradbe v Ljubljani.
Meteoriti – grožnje iz vesolja.
Velika vecina meteoritov izvira iz pasu asteroidov med Marsom in Jupitrom. Stari so okoli 4,6 milijarde let in so edinstvene price nastanka našega osoncja. Ce so majhni, ne povzrocijo vecje škode, veliki pa lahko povsem spremenijo podobo Zemlje. V geološki zgodovini so ob padcih velikih meteoritov nastajali mogocni kraterji, velike kolicine v prah zdrobljenih kamnin, vodne pare in CO2 pa so zastrle Sonce. Zaradi pomanjkanja svetlobe in ohladitve podnebja so izumrle mnoge rastlinske in živalske vrste. To pa je omogocilo razvoj številnih novih vrst.
Meteoriti, najdeni v Sloveniji.
Padci meteoritov so razmeroma pogosti, vendar le redki dokumentirani, še redkeje pa padli meteorit tudi najdejo. V Slovenji poznamo samo dva takšna primera. Marca 1908 je v okolico Avc v dolini Soce padel železovo-nikljev meteorit, aprila 2009 pa na Planski vrh na Mežakli kamniti meteorit (hondrit), ki se je pred padcem razletel. Prvi kos so našli maja, drugega pa avgusta tega leta.
Kraljestvo mineralov.
Minerali so gradniki kamnin, ki tvorijo trdno Zemljino skorjo. Imajo bolj ali manj stalno kemijsko sestavo ter edinstveno kristalno zgradbo oziroma strukturo. Zato imajo razlicne fizikalne in kemijske lastnosti. Poznamo okoli 4.000 razlicnih naravnih mineralov. Že naši predniki so znali izkoristiti njihove lastnosti. Uporaba kamnitih orodij iz roženca, obsidiana ali opala je v kameni dobi omogocila cloveku velik napredek. Sledile so ji bakrena, bronasta in železna doba, ki so poimenovane po kovinah, ki jih je v tistem obdobju zacel uporabljati clovek. Prav naravni geološki viri so v zgodovini cloveštva odigrali odlocilno vlogo pri napredku cloveške družbe. Tiste, ki so znale te vire uporabiti za razvoj gospodarstva in v vojaški industriji, so dosegle napredek in pridobile politicen vpliv. Kdor je imel vec znanja in izkušenj, je preživel. In tako je ostalo vse do danes.
Danes je v vsakem sodobnem stanovanju v vecji ali manjši kolicini vgrajenih vec kot 100 kovinskih in nekovinskih mineralov.
Kamnine gradijo svet.
Geološki procesi v notranjosti Zemlje in na njenem površju povzrocajo nenehno nastajanje in spreminjanje kamnin, ki krožijo v tako imenovanem kamninskem krogu. Ob ohlajanju magme v Zemljinih globinah nastajajo globocnine. Okolne kamnine se zaradi povišane temperature spremenijo v kontaktno metamorfne kamnine. Zaradi konvekcijskih tokov prodira magma iz Zemljinih globin proti površju v obmocjih razpiranja, kar povzroca razpad celinske skorje. Podmorski izlivi bazaltne lave v obmocjih razpiranja ustvarjajo vedno novo oceansko skorjo. Raztaljena magma se izliva na površino še v vrocih tockah, nad katerimi nastajajo vulkani in otocni vulkanski loki, ter v vulkanih nad subdukcijskimi conami, kjer se oceanska skorja podriva pod celinsko. Ob teh obmocjih podrivanja in ob trkih celinskih plošc nastajajo visoka gorstva. S prenosom, z usedanjem in s strjevanjem njihovih preperelih ostankov nastajajo klasticne sedimentne kamnine. Sedimenti nastajajo tudi kot posledica kemicnega izlocanja ali z izlocanjem morskih organizmov (koralni grebeni). Kadar se sedimentne kamnine ob trku tektonskih plošc premaknejo v nižje plasti Zemlje, se zaradi povišanega pritiska in temperature spremenijo v metamorfne kamnine. Ce potonejo še globlje v Zemljino notranjost, se ponovno stalijo in iz njih nastane nova generacija magmatskih kamnin. V redkih primerih prinese poseben tip vulkana iz Zemljinih globin na površino predornino z diamanti. Padci meteoritov, ki ustvarijo znacilne kraterje, pa so vir kamnin iz vesolja.
- Magmatske kamnine. Magmatske kamnine, ki nastanejo v notranjosti Zemlje, imenujemo globocnine. Ko se magma pocasi pomika proti površju, se zaradi sprememb pritiska in temperature iz nje postopoma izlocajo posamezni minerali. Ko pade temperatura pod 400 oC, nastane hidrotermalna raztopina, v kateri je le še malo mineralov in silikatov, še vedno pa veliko raztopljenih kemicnih prvin. Iz takšne raztopine se izlocijo lepi kristali mineralov, številni rudni minerali, pa tudi zlato in srebro. Kadar magma prodre blizu Zemljine površine ali na površino, nastanejo predornine. Ker minerali nimajo veliko casa za rast, so majhni in obkrožajo vecja, prej nastala mineralna zrna.
- Sedimentne kamnine. Sedimentne kamnine nastajajo s strjevanjem nevezanih delcev, ki so nastali s preperevanjem starejših kamnin, s kemijskim izlocanjem mineralov ter iz ogrodij in ohišij živih organizmov. Najvec prispevajo k raznolikosti kamnin na površju, saj na njem prevladujejo. Ker so v njih okamneli ostanki nekdanjega življenja, so nepogrešljive pri ugotavljanju starosti posameznih plasti in vir podatkov o že izumrlih organizmih.
- Metamorfne kamnine. Metamorfne kamnine nastanejo s preobrazbo magmatskih, sedimentnih ali že obstojecih metamorfnih kamnin. Zaradi spremembe temperature, pritiska ali dotoka vrocih raztopin spremenijo minerali v kamnini svojo obliko, velikost, urejenost zrn ali celo kristalno zgradbo in kemicno sestavo. Tako lahko nastanejo povsem novi minerali.
Piroklasticne kamnine. Piroklasticne kamnine so po izvoru magmatske, po nastanku pa sedimentne. Nastanejo ob vulkanskih izbruhih, ko vulkani izbruhajo manjše ali vecje kolicine vulkanskega pepela in peska, ki se scasoma sprime v kamnino. |
Vodni krog.
Voda na Zemlji nenehno kroži. Zaradi Sonceve toplote izhlapeva s površine oceanov, morij, jezer, rek. Na kopnem najvec padavin izhlapi z velike površine listov rastlin, ki vodo oddajajo tudi ob dihanju. Vodna para se iz nižjih toplejših plasti ozracja dviguje v višje in hladnejše, kjer se kondenzira v oblake. Iz njih se voda vraca na Zemljo kot dež, sneg, toca in druge padavine. Del padavin se nad snežno mejo kopici v ledenikih, del pronica v tla od koder jih crpajo rastline, del pa se kot podtalnica v potokih in rekah vrne v morje. Tako je vodni krog sklenjen. Nikjer se ne zacne in nikjer se ne konca. In tako bo, dokler bo Sonce grelo Zemljo.
Na Zemlji je najvec vode v oceanih, dva odstotka je ujete v ledenih pokrovih, le en odstotek pa kroži med ozracjem, površinskimi vodami in podtalnico.
Površinske vode, zracna vlaga in led so orodja številnih geoloških procesov, ki preoblikujejo naš planet. Voda je izredno topilo. Kot blaga ogljikova kislina pocasi, a vztrajno raztaplja karbonatni kamnini apnenec in dolomit ter ustvarja razgiban, slikovit in skrivnosten kraški relief. V kraških jamah se v vodi raztopljeni kalcit izloca kot siga v kapnikih, zavesah, ponvicah in še drugih ocarljivih oblikah. V Sloveniji kras prekriva skoraj polovico ozemlja. Do sredine 19. stoletja je beseda Kras pomenila le pokrajino med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino ter spodnjo Soško dolino in Brkini. Geološke oblike kot posledice kemicno fizikalnih procesov v karbonatnih kamninah, pa so na Krasu tako znacilne, da je beseda kras postala splošen geomorfološki pojem.
Vsebine vodnega kroga spremljamo na maketi, kjer je vodni krog ponazorjen od ledenikov, preko potokov, rek vse do morja in še naprej v podzemlje. Lahko se sprehodimo skozi gore in obišcemo kraško jamo z znacilnimi podzemnimi kraškimi pojavi. Vsebine dopolnjujejo trije kratki filmi o podmorskih termalnih sulfatnih izvirih med Izolo in Piranom, o najvišjih klifih v flišnih kamninah na Jadranu ter o limonitnih kapnikih iz Sitarjevca.
Življenjska okolja v geološki zgodovini.
Na ozemlju Slovenije so ohranjene številne kamnine, ki pricajo o raznolikosti okolij, v katerih so nastale. Velika vecina teh kamnin je nastala v morjih in oceanih in to vecinoma mnogo južneje od današnje lege. Na ozemlje Slovenije so jih premaknile sile, ki so del globalnih tektonskih procesov. O raznovrstnosti življenjskih združb pricajo fosili, med katerimi pa obicajno ne zasledimo mehkih delov organizmov, še manj seveda v njihovih nekdanjih barvah. Zato smo si pri rekonstrukciji razlicnih življenjskih okolij in tam živecih organizmov pomagali z najdbami fosilov iste starosti na razlicnih slovenskih najdišcih, z izsledki paleontologije ter s primerjavo danes živecih organizmov v podobnih okoljih. Z ilustracijami so predstavljena naslednja okolja: Prazgodovinski karbonski mocvirni gozd, Pušcava, Mehko dno, Globoko jursko morje, Koralni greben, Kredna obala, Plitvo kredno morje, Oligocenski mocvirni gozd, Reka in recna delta, Tropsko morje, V zraku in Zaliv. Poleg ilustracij so izbrani primerki fosilov.
Geološka karta.
Za zahtevnejše obiskovalce in tiste, ki želijo o geoloških znacilnostih Slovenije izvedeti vec, pa smo pripravili še interaktivno digitalno geološko karto Slovenije. S sprehodom po ozemlju Slovenije lahko spremljamo, kako se spreminja kamninska sestava in iz katerega obdobja so posamezne vrste kamnin.
Sistematske zbirke.
Pred vhodom v osrednji razstavni prostor predstavljamo zakladnico geološke dedišcine Slovenije. Posebej so razstavljeni minerali, rude, kamnine in dragulji, ki skupaj s stalno paleontološko zbirko in zbirko mineralov Sigmunda (Žige) Zoisa dopolnjujejo raznovrstnost tovrstne premicne dedišcine Slovenije.