V spodnjetriasnih plasteh Werfenske formacije so zlasti pogosti amoniti Tirolites cassianus in Tirolites carniolicus. Poleg njih najdemo školjke Costatoria costata in Claraia aurita ter polže Natiria costata. Najpomembnejša pa je v teh plasteh najdba kosti velike spodnjetriasne dvoživke v Matkovem kotu, ki pripada skupini temnospodilov, domnevno kapitozavru. Te dvoživke so lahko zrasle tudi do vec metrov v dolžino.
Nekoliko mlajše (spodnji del srednjega triasa, spodnji anizij) so plasti Horizonta Velike planine, ki dosega na ozemlju Velike planine debelino vec sto metrov. Sestoji iz menjavanja temnega laminiranega do tankoplastnatega bituminoznega apnenca in intraformacijske brece. V teh plasteh najdemo številne vretencarje. Najpogostejši so koproliti (iztrebki vretencarjev) in izolirane kosti vodnih reptilov. Med ribami smo doslej našli rodove Eosemionotus, Placopleurus in Saurichthys. Pojavljajo se tudi artikulirani ostanki vecjih vodnih reptilov, tocneje pahioplevrozavrov. Med najlepšimi pa je gotovo cudovito ohranjena morska lilija, zanesljivo doslej najlepši fosil morske lilije iz Slovenije.
Visoko v pobocjih alpskih dolin Kamniško-Savinjskih Alp so med apnence in dolomite uklešcene plasti belega dolomita in crnega apnenca z vonjem po nafti. To so plasti Strelovške formacije, ki je nastajala v spodnjem delu srednjega triasa. V njih smo doslej našli že vec deset izjemnih nahajališc fosilov. Med nevretencarji najdemo školjke, polže, ramenonožce, amonite, morske ježke, kacjerepe, ostvarje in najrazlicnejše rake. Med najzanimivejšimi so ostvarji domnevno rodu Limulitella ali Psammolimulus, potem so tu plasti z množicnim pojavljanjem kacjerepov rodu Aspiduriella. Ostanki rakov pripadajo rodovom Archaeopalunurus in Schimperella. Izjemni so tudi ostanki skrivnostne in izumrle skupine tilakocefalnih rakov rodu Microcaris. Ti raki so zelo redki celo v svetovnem merilu. Plasti Strelovške formacije pa sedaj predstavljajo eno izmed njihovih najbogatejših nahajališc.
Prav gotovo pa so plasti Strelovške formacije posebne predvsem po neverjetnem bogastvu srednjetriasnih vretencarjev. Ohranili so se ostanki vodnih reptilov pahioplevrozavrov, plakodontov in ihtiozavrov. Poleg njih najdemo še bogato favno rib srednjetriasnih rodov Eosemionotus, Habroichthys, Placopleurus, Saurichthys, ?Furo in ?Sangiorgioichthys. Zanesljivo spadajo ostanki rib v Kamniško Savinjskih Alpah med najlepše ohranjene tovrstne fosile na Zemlji. Nemalokrat so ohranjene z vsemi podrobnostmi, celo z zunanjim oklepom iz lusk.
Pravijo, da je pred viharjem navadno zatišje. In res, nekako v sredini srednjega triasa (ob koncu anizija in v zacetku ladinija) se je na obmocju današnje Slovenije pripravljalo obdobje velikih sprememb. Zaradi izjemno mocne triasne tektonike so se zacele odlagati bazenske plasti Buchensteinske formacije, ki jo najdemo v Kamniško-Savinjskih Alpah, Južnih Karavankah in Julijskih Alpah. Približno istocasno so se v raznolikih sedimentacijskih okoljih odlagale tudi plasti tufov, blokovnih brec, razne lave, ter plasti Ljubeljske formacije in apnenci tipa Pontebba.
Predvsem v plasteh Buchensteinske formacije najdemo izjemno bogastvo fosilov. Njihova pestrost mestoma celo presega tisto iz Strelovške formacije. Pojavljajo se rastlinski ostanki, ki pripadajo nizkemu grmicastemu rastlinju (iglavcem) nekdanjega kopnega, in sicer rodovom Voltzia, Dicrodium in Peltaspermum. Morsko življenje pa je zastopano s številnimi školjkami, polži, koralami, amoniti, morskimi ježki, morskimi lilijami in ramenonožci. Morske lilije pripadajo družini Encrinidae. Med morskimi ježki smo prepoznali rodova Braunechinus in Cidaris. V dolini Drage so zlasti pogosti amoniti družine Trachyceratidae. Plasti Buchensteinske formacije pa skrivajo v sebi tudi številne ostanke rib in vodnih reptilov. Med ribjimi ostanki so zanimivi zobje triasnih morskih psov iz rodu Paleobates. V zadnjem casu pa najdevamo vec in vec ostankov vodnih reptilov, ki pripadajo manjšim pahipleurozavrom in ihtiozavrom, ter velikim notozavrom, ki so zrasli v dolžino vec metrov. Ob koncu srednjega triasa (ladinija) so se odložile še plasti Korošiške formacije, ki so s paleontološkega stališca prav tako zanimive. Bogato nahajališce fosilov iz teh plasti je že iz 19. stoletja znano s Korošice pod Ojstrico. Tu se pojavljajo številne školjke Daonella lommeli, Posidonia wengensis in Posidonia pannonica, amoniti Trachyceras (Protrachyceras) archelaus in Monophyllites wengensis, ter številni ostanki rastlin Volzia foetterlei. V naših novejših raziskavah smo poleg že omenjenih našli še ribe rodu Saurichthys in prve ostanke srednjetriasne resoplavutarice (red Coelacanthidea) v Sloveniji.
Srednji trias je na obmocju nekdanje Tetide zapustil številna izjemna nahajališca vretencarjev. Vecina nahajališc se nahaja v Južnih Alpah, predvsem v Lombardiji (Italija), v kantonih Ticino in Graubunden (Švica) ter na jugu Kitajske (provinci Guizhou in Yunnan). Nedavno odkrita nahajališca v slovenskem delu južnih Alp se nahajajo med tema svetovno znanima podrocjema. Kamenine s fosili vretencarjev so se v Južnih Alpah odlagale v številnih intraplatformnih anoksicnih bazenih, ki so merili od nekaj kilometrov do nekaj deset kilometrov v premeru. Njihov nastanek je bil v Sloveniji povezan z ekstenzijsko tektoniko v anizijskem in ladinijskem obdobju.
Nekateri rodovi rib so bili v srednjem triasu zelo razširjeni. Nekatere rodove rib, ki smo jih našli v Sloveniji (npr. Eosemionotus, Habroichthys in Placopleurus), najdemo tako v italijanskem delu Alp kot tudi na jugu Kitajske. Vsako podrocje je do sedaj poskrbelo tudi za svoje endemicne rodove, zato lahko v nadaljevanju raziskovanja pricakujemo še vec cudovitih najdb. Ogromna težko dostopna in še neraziskana podrocja slovenskih gora prav gotovo skrivajo še veliko skrivnosti.
Avtorji razstave: Tomaž Hitij, mag. Matija Križnar, dr. Jure Žalohar in dr. Bogomir Celarc