Urška Curk, Renato Vidrih, Miha Jeršek
20. september – 31. december 2007
Verjetno ni med nami nikogar, ki ne bi vsaj enkrat ugledal utrinek na nebu in si ob tem nekaj zaželel. Ta pojav je povezan s padanjem meteorjev in zato lahko ugotovimo, da so meteorji zelo iskani in obenem obcudovani.
Meteorji imajo svoj izvor v vesolju. Na površino našega planeta padejo kot meteoriti in pri tem lahko ustvarijo udarni krater. Velika vecina jih zaradi trenja v atmosferi preprosto izgori. Kljub temu so pomembni predmeti, ki pricajo o nastanku in starosti našega soncnega sistema, obenem pa nam povedo veliko tudi o kemicni oziroma mineraloški sestavi drugih planetov in asteroidov v vesolju.
Beseda meteorit izvira iz grške besede meteoron, ki oznacuje fenomen na nebu. Enak izvor imata tudi besedi meteoroid in meteor. Vendar pa je med njimi dolocena razlika. Meteoroid je snov oziroma predmet, ki potuje po medplanetarnem prostoru v našem osoncju. Meteor je meteoroid, ki na svoji poti vdre v Zemljino atmosfero. Zanj je znacilno, da za seboj pušca belo sled, ki nastaja vsled segrevanja in izparevanja snovi v ozracje. Meteorit pa je meteoroid, ki je preživel popotovanje skozi atmosfero in je padel na površino planeta ali lune še predno je v celoti izparel.
Meteorite delimo glede na njihovo mineralno in kemicno sestavo ter strukturo. Vecina meteoritov je kamnitih (92,8%), redkejši so železovi (5,7%), najredkejši pa so kamnitoželezovi (1,5%).
Tektiti niso meteoriti temvec gre za meteoritsko steklo. Nastalo je ob padcu meteorita, sama snov pa je iz staljenih kamnin, ki so bile že prej na Zemlji. Njihova oblika je bolj ali manj aerodinamicna, saj so se ohlajevali med letenjem po zraku. Zato jih ne najdemo v kraterjih temec stran od njih. Glavna najdišca tektitov so na Ceškem (moldaviti), Libiji (libijsko steklo), Vietnamu, Indoneziji (indohiniti), Avstraliji (Darwinovo steklo) in v Slonokošceni obali, v ZDA pa v državah Georgiji in Teksasu.
Kako dolocimo meteorite? Na splošno lahko ugotovimo, da so meteoriti težki – mnogo težji od kosov kamnin v naši okolici. Obicajno najdemo kovinske meteorite in ti so tudi magnetni. Magnetnost pa lahko preverimo s kompasom. Kovinski meteoriti so na sveže odlomljeni površini srebrno beli z izrazitim kovinskim sijajem. Tudi kamniti meteoriti imajo skoraj vedno kakšen kovinski drobec. Za hondrite pa so znacilne hondrule.