Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Kaj spreminja svet

Razstava Narava Slovenije: Alpe bo odprta od 10. marca 2006 do konca septembra 2007. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, v cetrtek od 10. do 20. ure. Najava skupin: (01) 241 09 62 (Ljerka Trampuž).

Rdeca nit razstave je spoznanje, da, tako kot v vesolju, tudi na našem planetu nic ni stalno.
Pred vec kot desetimi milijardami let je ob veliki eksploziji nastalo vesolje. Vse od takrat se širi z veliko hitrostjo. Kosi kamnin, ki so bili po velikih eksplozijah razpršeni po vesolju, so se združevali in nastajati so zaceli planeti, med njimi tudi Zemlja. Ob tem se je sprostilo ogromno energije in zametek našega planeta se je raztalil. Gostejša talina je potonila v jedro, manj gosta talina se je zbrala pri površini. Ob ohlajanju se je izoblikovala lupinasta zgradba z jedrom, ovojem jedra, plašcem in skorjo. Pri razpadu radioaktivnih prvin v jedru se še vedno sprošca veliko toplote. Segreti deli globoko iz notranjosti Zemlje se dvigujejo proti skorji, kar povzroca nenehno kroženje snovi v njenem plašcu in premikanja skorje. V vrocih tockah, kjer dvigovanje snovi iz Zemljinega plašca pritiska na njeno skorjo, se le-ta guba in lomi. To povzroca dvigovanje gorovij, potrese in vulkanske izbruhe. Na Zemlji je danes vec kot 50.000 delujocih vulkanov, vsak dan pa tla zatrese povprecno 35 potresov.

Notranjim ali endogenim silam Zemlje že od nastanka prve trdne Zemljine skorje nasprotujejo zunanje ali eksogene sile, ki površino nenehno preoblikujejo v procesih preperevanja, erozije in denudacije. Moc jim dajeta Sonce in Zemljina gravitacija z ucinkovanjem zraka, vode in ledu. Posledica neprestanega boja endogenih in eksogenih sil je oblikovanost površja ali relief, kakor ga vidimo. Ko se bo nekoc Zemljin toplotni stroj ustavil, bodo eksogene sile dokoncno zmagale. Gorovja bodo izginila in cel planet bo scasoma preplavilo plitvo morje. Monotono pokrajino bodo obcasno razgibali le še udarci meteoritov.

Vremenske ujme in orkanski vetrovi, suša in pozeba pa ne preoblikujejo le narave, ampak krojijo tudi usodo mnogih ljudi.

Tudi življenje na Zemlji se nenehno spreminja. V zadnjih treh in pol milijardah let je v nešteto poskusih Narave nastalo mnogo novih vrst, mnogo jih je izumrlo. Razvile so se številne oblike življenja, od drobnih mikroorganizmov, do raznolikih rastlin in živali. Razlicne prilagoditve so živim bitjem omogocile, da so zasedla skorajda vsak košcek našega planeta. Izoblikovale so se kot posledica mutacij, slucajnih sprememb v genske zapisu, in naravnega izbora – nenehnega boja za preživetje, v katerem obstanejo le osebki z najugodnejšimi lastnostmi. Med živim in neživim svetom se je vzpostavilo naravno ravnotežje, ki ga vzdržujejo številni zapleteni procesi. Vanje pa je v zadnjem casu korenito posegla ena izmed vrst – misleci clovek.

Po industrijski revoluciji v 18. stoletju, je število prebivalcev zacelo strmo narašcati. V 20. stoletje smo vstopili z 1,6 milijardami Zemljanov in ga zakljucili z dobrimi šestimi milijardami. Tehnološki razvoj nam je omogocil ucinkovito izkorišcanje naravnih virov in povzrocil onesnaženje, ki že dosega globalne razsežnosti. Klub crnogledim napovedim o prihodnosti cloveštva v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja pa se poraja upanje, da bomo v prihodnosti našli ravnovesje z okoljem. Rast cloveške populacije se pocasi umirja, dozorelo pa je tudi spoznanje, da potrebujemo oboje: gospodarski razvoj in zdravo okolje. Mednarodna skupnost si je zadala jasen cilj: cloveštvo mora najti takšne poti razvoja, ki bodo zadovoljile njegove trenutne potrebe, a ne bodo ogrožale potreb prihodnjih generacij. Imenovali so ga trajnostni razvoj. Skrb za trajnostno rabo naravnih virov tako postaja bistvena odgovornost celotne svetovne družbe.

  • Vec kot dvometrsko kamnito skulpturo v naravnem parku Yehliu na Tajvanu so oblikovale naravne sile: erozija, preperevanje, delovanje morja ... Fotografija: Renato Vidrih
    Vec kot dvometrsko kamnito skulpturo v naravnem parku Yehliu na Tajvanu so oblikovale naravne sile: erozija, preperevanje, delovanje morja ... Fotografija: Renato Vidrih