Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Geološko-paleontološka zbirka

Razstavni prostor, ki prikazuje zgodovino Zemlje, je tematsko razdeljen na dva dela. V prvem so pojasnjeni glavni geološki pojmi, ki nam pomagajo razumeti zgradbo Zemlje, njeno starost ter nastanek in pomen fosilov. Predstavljen je tudi razvoj življenja v razlicnih geoloških obdobjih, geološka zgradba slovenskega ozemlja ter pomembnost poznavanja geologije za gospodarstvo.

Drugi del govori o razvoju živalstva in rastlinstva v treh velikih geoloških obdobjih Zemljine zgodovine –paleozoiku, mezozoiku in kenozoiku.

Vsako obdobje je predstavljeno s fosili, predvsem s slovenskih najdišc. V ozadju vitrin so risbe in kratka pojasnila o nekaterih živalskih skupinah, znacilnih za doloceno obdobje. Zgornji niz velikih, crno-belih slik prikazuje življenje na kopnem in v morjih v posameznem obdobju.

Med paleozojskimi fosili so razstavljeni luknjicarke, korale, polži, morske lilije ter za paleozoik znacilni ramenonožci in trokrparji iz okolice Jesenic na Gorenjskem, pa seveda ostanki pomembnih paleozojskih rastlin z obmocja Posavskih gub v osrednji Sloveniji.

Mezozoik predstavljajo fosili razlicnih živalskih in rastlinskih skupin. Med znacilnejše za slovenski prostor prištevamo triasne polže iz okolice Mežice v severni Sloveniji, jurske amonite iz okolice Triglavskih jezer v severozahodni Sloveniji, jurske in kredne polže s Trnovskega gozda, kredne školjke in polže iz okolice Sežane ter ostanke vretencarjev, predvsem rib z obmocja Krasa v zahodni Sloveniji. Samostojno je sredi prostora razstavljena riba triasne starosti.

Kenozoik, s fosili bogato obdobje, je predstavljen v zadnjem sklopu vitrin. Tudi tu so razstavljeni sicer redkejši ostanki terciarnih rastlin, pa toliko bolj raznoliki fosili iz živalskega sveta; velike luknjicarke, razlicni polži, školjke, korale, morski ježki, morska zvezda, ostanki morskih in sladkovodnih rib, ter ostanki velikih kopenskih vretencarjev. Terciarni vretencarji so predstavljeni z ostanki razlicnih rib, zobom fosilnega slona – mastodona, in okostjem vosatega kita, razstavljenim v loceni vitrini. Slednja sta bila najdena v severovzhodni Sloveniji. Vec razlicnih vrst vretencarjev izvira iz obdobja kvartarja. Razstavljene so pleistocenske ribe, ostanki jamskega leva, širokocelnega losa, ledenodobnega nosoroga in mamutov zob.

Pleistocenske starosti sta tudi samostojeci okostji mamuta in jamskega medveda. Holocenski fosili v zadnji vitrini izvirajo z najdišc na Ljubljanskem barju.

  • Okostje mamuta
    Okostje mamuta