V prvi polovici 19. stoletja so zaceli z izdajanjem tako imenovanih eksikatnih (posušenih) herbarijskih zbirk. Herbariji so izhajali v vec izvodih in so imeli navadno tiskane listke, ki jih imenujemo shede. Avtor oziroma urednik zbirke je v razlicne evropske muzeje in na univerze pošiljal pole v centurijah, po 100 listov skupaj. Pri zbirkah so sodelovali razlicni botaniki.
Ena prvih takih zbirk je bila Nemška posušena flora (Flora Germanica exsiccata). V letih 1830 do 1845 jo je v Leipzigu izdajal nemški botanik H. G. L. Reichenbach. V njej je zbral rastline iz Nemcije in sosednjih dežel. Zbirka obsega 26 centurij (2600 pol). Shede so tiskane in so bile vecinoma objavljene v casopisu Flora v Regensburgu. Z Reichenbachom je sodelovala vecina kranjskih botanikov tistega casa, na ozemlju Slovenije pa so rastline nabirali tudi nekateri tuji botaniki. V Nemški posušeni flori so s Kranjske vkljucene predvsem endemicne in redke rastline, nekatere so bile za botanicno znanost tudi nove. Z našega ozemlja je 256 vrst, kar pomeni kar 10%. V zbirki so med drugimi sodelovali muzejski kustos Henrik Freyer, cesarsko-kraljevi botanicni vrtnar Andrej Fleischmann, doktor kemije in lekarnar Žiga Graf, tržaški botanik in upravni uradnik Muzio de Tommasini, botanik Franc Hladnik, zdravnik Georg Dolliner in baron Nikomed Rastern.