Ribe so razvojno najstarejša in vrstno dalec najbogatejša skupina vretencarjev. Danes je skupno znanih vec kot 24.000 ribjih vrst. Njihova telesa so povecini hidrodinamicne oblike, z luskasto kožo, imajo plavuti in škrge, njihova telesna temperatura je v glavnem odvisna od okolja. Prilagojene so življenju v najrazlicnejših vodnih okoljih: od morskih globin do obalnih plitvin, rek, jezer, mocvirij, celo toplih vrelcev, jamskih voda, visokogorskih jezer in potokov, pušcavskih izvirov itd. Ogrožene so predvsem zaradi unicevanja habitatov, prekomernega ribolova, onesnaževanja voda in naseljevanja tujerodnih vrst. Ribe v ožjem pomenu besede delimo na hrustancnice in kostnice. K hrustancnicam prištevamo razred morskih psov in skatov (Elasmobranchii) ter razred morskih podgan (Holocephali), h kostnicam pa razred žarkoplavutaric (Actinopterygii) in mesnatoplavutaric (Sarcopterygii). Po nekaterih drugih sistematskih razvrstitvah so hrustancnice (Chondrichthyes) in kostnice (Osteichthyes) na ravni razredov. Žarkoplavutarice so najštevilcnejša in vrstno najbogatejša skupina rib in vseh vretencarjev hkrati. Trenutno je znanih vec kot 23.000 vrst, tako morskih kot sladkovodnih. Vecina ima košceno ogrodje, plavalni mehur, telo pokrito s plošcatimi in prekrivajocimi se luskami (cikloidne so gladke, ktenoidne pa hrapave s trnastimi izrastki), škržne reže pokriva škržni poklopec. Ribe hrustancnice imajo hrustancasto ogrodje in telo pokrito z zobcastimi plakoidnimi luskami, nimajo plavalnega mehurja in škržnega poklopca. Znanih je približno 840 vrst, skoraj vse so morske. K ribam v širšem pomenu besede prištevamo še razred piškurjev (Cephalospidomorphi) in razred glenavic (Myxini). Sistematsko so ponekod razvršcene tudi v red piškurjev (Petromyzontiformes) in red glenavic (Myxiniformes), ki sta združena v razred brezceljustnic (Agnatha). Predstavniki teh najprimitivnejših vretencarjev so kacastega videza, nimajo celjusti, sluzasta koža je brez lusk, razvite imajo le neparne plavuti.