Current exhibition

Visit the exhibition from 20th October 2016

Do not miss the exciting, fun and interactive exhibition

More

Remšnik mine

Rudnik pod imenom Drauwald (dravski gozd) je bil vpisan v rudarsko knjigo A pod vložno št. 2901 z dne 14.10.1850. Prvi lastniki rudnika so bili Jakob Krušnik, Karl Kranz in Johan Baumgartner. Kopali so srebrnonosno svincevo, bakrovo in cinkovo rudo. 1853. leta so v topilnici v Ožbaltu ob Dravi pridobili 74 kg srebra. Rudnik je ob menjavah lastnikov in s prekinitvami obratoval do leta 1934.

Posebnost tega opušcenega rudnika je mineralna raznovrstnost. Od prvih raziskav geologov in mineralogov, ki so obiskovali rudnik, ter opisanih mineralov barita, malahita in azurita, pa do danes je bilo najdenih in dolocenih v okoli 350 m dostopnih rovov preko 70 vrst mineralov.

Z raziskavami mineralov v LMJ smo na novo dolocili 16 vrst mineralov, po vecini v mikroskopskih kristalih. Med njimi je vecina redkih tudi v svetovnem merilu, ali pa se pri nas najdejo le v remšniškem rudniku, kot npr.: samorodni baker, cuprit, rosasit, brianyoungit, aurikalcit, linarit, beaverit, posnjakit, langit, karbonatni cianotrichit….

  • Svetli olivnozeleni šeststranski prizmatski kristali smithsonita so v rudišcu Remšnik prava redkost. Skupina kristalov meri 5 x 2 mm.
    Svetli olivnozeleni šeststranski prizmatski kristali smithsonita so v rudišcu Remšnik prava redkost. Skupina kristalov meri 5 x 2 mm.
  • Polkrožni kristalni skupki mala-hita dveh generacij, 12 x 7 mm.
    Polkrožni kristalni skupki mala-hita dveh generacij, 12 x 7 mm.
  • Pravo posebnost tudi v svetovnem merilu predstavljajo karamelno rjavi do mm veliki prozorni do presojni kristali beaverita na kremenu.
    Pravo posebnost tudi v svetovnem merilu predstavljajo karamelno rjavi do mm veliki prozorni do presojni kristali beaverita na kremenu.
  • Zeleni malahit na svetlomodrih prevlekah aurichalcita, 17 x 12 mm.
    Zeleni malahit na svetlomodrih prevlekah aurichalcita, 17 x 12 mm.