Current exhibition

Visit the exhibition from 20th October 2016

Do not miss the exciting, fun and interactive exhibition

More

Reptiles

V Sloveniji živi 22 avtohtonih vrst plazilcev in 1 neavtohtona vrsta (želva vrste Trachemys scripta, kamor spadata rdecevratka in rumenovratka).

V slovenskem morju lahko vidimo tudi glavato kareto (Caretta caretta), ki pa se pri nas ne razmnožuje.

Delitev v Sloveniji živecih plazilcev (povzeto po Kljucu za dolocanje vretencarjev Slovenije, Kryštufek & Janžekovic, 1999):
1. red (ordo): želve (Testudines)
1.1. družina (familia): morske želve (Cheloniidae)
1.2. družina (familia): sklednice (Emydidae)
2. red (ordo): luskarji (Squamata):
2.1. podred (subordo): kušcarji (Sauria)
2.1.1 družina (familia): slepci (Anguidae)
2.1.2. družina (familia): kušcarice (Lacertidae)
2.2. podred (subordo): kace (Ophida)
2.2.1. družina (familia): goži (Colubridae)
2.2.2. družina (familia): gadi (Viperidae)

Dinozavri so plazilci

Plazilci so se razvili v karbonu (paleozoik) pred 320 - 310 milijoni let. V juri (mezozoik) so bili plazilci (dinozavri) najštevilcnejši organizmi na Zemlji. Vecina plazilcev je izumrla pred približno 65 milijoni let. Danes na svetu živi vec kot 8000 vrst plazilcev.

Plazilci so vretencarji

Skelet kace sestavljajo številna vretenca in rebra, okostje glave je prilagojeno za goltanje plena. Pri kacah in nekaterih kušcarjih (slepci) so noge zakrnele. Želve in vecina kušcarjev (razen slepcev) imajo 4 okoncine, ki so namešcene bocno in se zato težko dvignejo od tal; se bolj plazijo, z nogami pa se odrivajo.

Kace in kušcarji imajo notranji skelet. Želve imajo notranji in zunanji skelet. Notranji skelet sestavljajo: lobanja, vretenca, okolcje, noge in kosti prvih okoncin. Kosti reber pa so zrašcene in preobražene v zunanji skelet (oklep), ki je pokrit z luskami.

Vsi plazilci, razen želv, imajo zobe

Vse vrste plazilcev, ki živijo v Sloveniji, so plenilci. V ustih imajo ostre zobe (razen želv, ki imajo roževinasto celjust), s katerimi zagrabijo plen, vendar ga ne prežvecijo, ampak pogoltnejo. Crevo se konca s kloako (stokom), v katero se izlivajo tudi spolne žleze in izlocki ledvic (vecinoma secna kislina).

V Sloveniji živijo tri vrste strupenih kac, vse iz družine gadov: navadni gad (Vipera berus), laški gad (Vipera aspis) in modras (Vipera ammodytes). Njihovo telo je cokato, rep pa ožji in kratek. Imajo pokoncno zenico in bolj ali manj trikotno glavo. V zgornji celjusti imajo dva zoba strupnika; z njima predrejo kožo in izbrizgajo strup. Strup odraslemu zdravemu cloveku ni nevaren, razen ce ga kaca ugrizne v bližino glave. V primeru ugriza strupenjace je treba poiskati medicinsko pomoc. Protistrupa navadno ne dajejo vec, osebo le obdržijo na opazovanju. Navadnega gada zaradi cikcakastega vzorca in vcasih podobne obarvanosti lahko zamenjamo z nestrupeno kaco smokuljo (Coronella austriaca). Kace se v nevarnost raje skrijejo in ne napadajo ali celo skacejo. Kadar se ne morejo umakniti, svarilno dvignejo zgornji del trupa in sikajo, lahko se branijo tudi z ugrizom.

Kace svojo kožo slecejo v enem kosu

Telo plazilcev pokriva koža z luskami (kace, kušcarji) ali plošcami (želve), ki zmanjšujejo izhlapevanje vode iz telesa. Povrhnjica kože se stalno obnavlja, zato se plazilci levijo.

Razmnoževanje plazilcev

Za plazilce je znacilna notranja oploditev. Samci želv in krokodilov imajo penis, samci luskarjev (kace in kušcarice) pa par hemipenisov. Med združitvijo (kopulacijo) se penis oz. hemipenis izviha iz telesa in samci izbrizgajo spermo v kloako samice. Vecina plazilcev je jajcerodnih (ležejo jajca), poznamo pa tudi živorodne (ovoviviparne), npr. živorodna kušcarica in gadi.

Plazilci slišijo

Cutila plazilcev so dobro razvita. Zelo pomembne so oci, tudi voh in sluh. Pri kacah bobnic in srednje uho manjkata. Slišijo s pomocjo tresljajev podlage. Tresenje podlage se prenese po telesu na notranje uho. Želve in kušcarice slišijo prek bobnica (okrogla opna na glavi). Zvok se prek bobnica prenese na srednje uho in naprej v notranje uho. Kace in kušcarji za voh poleg nosu uporabljajo tudi jezik, s katerim prenesejo snovi iz okolja v jacobsonov organ na ustnem nebu.

Plazilci so ogroženi, zato jih varujmo

Vecina plazilcev je plenilcev, ki uravnavajo številcnost drugih organizmov. Prehranjujejo se s sesalci, dvoživkami in žuželkami, zato so pomemben clen v naravi. Ogroža jih predvsem pobijanje in unicevanje njihovega življenjskega prostora. Plazilci so ogroženi in zato zakonsko zavarovani. Prepovedano jih je ubijati, zastrupljati, unicevati njihova bivališca (Uredba o prosto živecih živalskih vrstah, Ur. l. 46/2004; Rdeci seznam ogroženih vrst plazilcev, Ur. l. RS 82/2002).

Pomembno je tudi, da v naravo ne spušcamo tujerodnih vrst živali. Tujerodna invazivna vrsta želve rdecevratke (Trachemys scriptaelegans), ki je pogosta terarijska vrsta, odžira hrano in prostor naši domorodni želvi mocvirski sklednici (Emys orbicularis), zato terarijskih živali nikoli ne smemo spušcati v naravo.

  • V Prirodoslovnem muzeju Slovenije si lahko ogledate odlitek stopinj plazilca, ki je živel na Medvedjem Brdu pri Godovicu pred 220 milijoni let (trias). (Foto: C. Mlinar Cic)
    V Prirodoslovnem muzeju Slovenije si lahko ogledate odlitek stopinj plazilca, ki je živel na Medvedjem Brdu pri Godovicu pred 220 milijoni let (trias). (Foto: C. Mlinar Cic)
  • Okostje goža (Elaphe longissima ali Zamenis longissimus), ki je bil v muzeju razstavljen leta 1923. (Foto: C. Mlinar Cic)
    Okostje goža (Elaphe longissima ali Zamenis longissimus), ki je bil v muzeju razstavljen leta 1923. (Foto: C. Mlinar Cic)
  • Na sliki je okostje žoltoplaza ali blavorja (Ophistosaurus apodus) iz Dalmacije (Hrvaška). To je vrsta breznogega kušcarja iz družine slepcev (Anguida), ki ne živi v Sloveniji, lahko pa ga vidimo na obalnem pasu Balkanskega polotoka. Z rumenima pikama so oznaceni ostanki nog. (Foto: C. Mlinar Cic)
    Na sliki je okostje žoltoplaza ali blavorja (Ophistosaurus apodus) iz Dalmacije (Hrvaška). To je vrsta breznogega kušcarja iz družine slepcev (Anguida), ki ne živi v Sloveniji, lahko pa ga vidimo na obalnem pasu Balkanskega polotoka. Z rumenima pikama so oznaceni ostanki nog. (Foto: C. Mlinar Cic)
  • Oklep glavate karete (Caretta caretta) z notranje strani. (Foto: C. Mlinar Cic)
    Oklep glavate karete (Caretta caretta) z notranje strani. (Foto: C. Mlinar Cic)
  • Oklep glavate karete (Caretta caretta) z zunanje strani. (Foto: C. Mlinar Cic)
    Oklep glavate karete (Caretta caretta) z zunanje strani. (Foto: C. Mlinar Cic)
  • Rentgenska slika kopenske želve (Testudo sp.). Fotografijo je prispevala Klinika Loka - klinika za male živali.
    Rentgenska slika kopenske želve (Testudo sp.). Fotografijo je prispevala Klinika Loka - klinika za male živali.
  • Nestrupene kace, kot je npr. navadni gož na fotografiji, imajo v celjustih niz bolj ali manj enakih nazaj zakrivljenih zobcev. Strupnikov nimajo. Njihova lobanja je diapsidna, vendar nekoliko spremenjena (brez dveh lokov). (Foto: C. Mlinar Cic)
    Nestrupene kace, kot je npr. navadni gož na fotografiji, imajo v celjustih niz bolj ali manj enakih nazaj zakrivljenih zobcev. Strupnikov nimajo. Njihova lobanja je diapsidna, vendar nekoliko spremenjena (brez dveh lokov). (Foto: C. Mlinar Cic)
  • Iztrebek kac je sestavljen iz prebavljene hrane in secne kisline (belo). (Foto: A. Petrinjak)
    Iztrebek kac je sestavljen iz prebavljene hrane in secne kisline (belo). (Foto: A. Petrinjak)
  • Lobanja morske želve glavate karete (Caretta caretta): v celjusti ni zob, košcena celjust je prevlecena s plastjo roževine. Lobanja želv nima temporalnih odprtin in lokov (odprtine za ocesno votlino). Ta oblika lobanje se imenuje anapsidna lobanja. (Foto: C. Mlinar Cic)
    Lobanja morske želve glavate karete (Caretta caretta): v celjusti ni zob, košcena celjust je prevlecena s plastjo roževine. Lobanja želv nima temporalnih odprtin in lokov (odprtine za ocesno votlino). Ta oblika lobanje se imenuje anapsidna lobanja. (Foto: C. Mlinar Cic)
  • Kušcarji imajo v celjustih drobne zobce. Njihova lobanja je diapsidna, vendar nekoliko spremenjena (brez enega loka). (Foto: C. Mlinar Cic)
    Kušcarji imajo v celjustih drobne zobce. Njihova lobanja je diapsidna, vendar nekoliko spremenjena (brez enega loka). (Foto: C. Mlinar Cic)
  • Kušcarice se levijo postopoma (foto: Alenka Petrinjak), kace pa navadno v enem kosu (foto: C. Mlinar Cic).
    Kušcarice se levijo postopoma (foto: Alenka Petrinjak), kace pa navadno v enem kosu (foto: C. Mlinar Cic).
  • Košceni oklep želv je sestavljen iz hrbtnega (karapaks) in trebušnega šcita (plastron). Pokrit je z roženimi plošcami. Na fotografiji je primerek slovenske domorodne želve mocvirske sklednice (Emys orbicularis), ki si jo lahko ogledate v razstavni zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. (Foto: C. Mlinar Cic)
    Košceni oklep želv je sestavljen iz hrbtnega (karapaks) in trebušnega šcita (plastron). Pokrit je z roženimi plošcami. Na fotografiji je primerek slovenske domorodne želve mocvirske sklednice (Emys orbicularis), ki si jo lahko ogledate v razstavni zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. (Foto: C. Mlinar Cic)
  • Na fotografiji muzejskega primerka mlade grške kornjace (Testudo hermanni), ki je bila najdena na Pagu (Hrvaška), je na trebušnem šcitu (plastron) lepo vidna odprtina, kjer je bila pritrjena rumenjakova vrecka, iz katere zarodek v jajcu crpa hrano - rumenjak. (Foto: C. Mlinar Cic)
    Na fotografiji muzejskega primerka mlade grške kornjace (Testudo hermanni), ki je bila najdena na Pagu (Hrvaška), je na trebušnem šcitu (plastron) lepo vidna odprtina, kjer je bila pritrjena rumenjakova vrecka, iz katere zarodek v jajcu crpa hrano - rumenjak. (Foto: C. Mlinar Cic)
  • Pri kušcaricah je bobnic razpet v odprtinici za ocesoma. (Foto: A. Petrinjak)
    Pri kušcaricah je bobnic razpet v odprtinici za ocesoma. (Foto: A. Petrinjak)
  • Kušcarici osnovni rep ni popolnoma odpadel, zrastel pa je še nov, zato ima dva repa oz. razcepljeni rep. (Foto: C. Mlinar Cic)
    Kušcarici osnovni rep ni popolnoma odpadel, zrastel pa je še nov, zato ima dva repa oz. razcepljeni rep. (Foto: C. Mlinar Cic)
  • Prirodoslovni muzej Slovenije hrani zbirko biologa Narcisa Mršica, v kateri je shranjena tudi dvoglava mlada kaca vrste smokulja (Coronella austriaca), najdena v bližini Metlike. Trup z glavama je dolg 16 cm. Obe glavi imata po par oci in usta. Leto najdbe žal ni znano. (Foto: C. Mlinar Cic)
    Prirodoslovni muzej Slovenije hrani zbirko biologa Narcisa Mršica, v kateri je shranjena tudi dvoglava mlada kaca vrste smokulja (Coronella austriaca), najdena v bližini Metlike. Trup z glavama je dolg 16 cm. Obe glavi imata po par oci in usta. Leto najdbe žal ni znano. (Foto: C. Mlinar Cic)
  • V Prirodoslovnem muzeju Slovenije si oglej morsko dioramo (vitrino). V njej je razstavljen tudi preparat želve glavate karete (Caretta caretta). (Foto: C. Mlinar Cic)
    V Prirodoslovnem muzeju Slovenije si oglej morsko dioramo (vitrino). V njej je razstavljen tudi preparat želve glavate karete (Caretta caretta). (Foto: C. Mlinar Cic)
  • V vitrini s plazilci si oglej krokodila, primerke slovenskih kac in druge plazilce. (Foto: C. Mlinar Cic)
    V vitrini s plazilci si oglej krokodila, primerke slovenskih kac in druge plazilce. (Foto: C. Mlinar Cic)
  • V vitrini s plazilci si oglej krokodila, primerke slovenskih kac in druge plazilce. (Foto: C. Mlinar Cic)
    V vitrini s plazilci si oglej krokodila, primerke slovenskih kac in druge plazilce. (Foto: C. Mlinar Cic)

Zanimivosti:

  1. Najstarejši primerek plazilca v študijski zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije je belouška (Natrix natrix) z Nanosa, ki datira v leto 1899.
  2. Avtotomija
    Nekateri kušcarji lahko odvržejo rep (avtotomija) in s tem zamotijo napadalca, da lahko pobegnejo pred njim. Odvrženi rep se še nekaj casa premika. Kušcarji to lahko naredijo s posebnimi mišicami, ki rep stisnejo in se odšcipne/odpade, mišice pa rano zaprejo. Na mestu starega zraste nov rep, ki je videti nekoliko drugace. Kadar se kušcarju rep ne odšcipne popolnoma in mu zraste še nov rep, ima dva repa oz. tako imenovani razcepljeni rep.
  3. Epibionti – slepi potniki na želvjem oklepu
    Na oklepu ali drugem delu telesa morskih želv velikokrat lahko opazimo pritrjene rake viticnjake. Epibionti so organizmi, ki so pritrjeni na površini drugega organizma in za gostitelja navadno niso nevarni. Ce se namnožijo prekomerno, so za želvo lahko nevarni. Kot zanimivost: z raziskovanjem in preucevanjem rakov viticnjakov se je ukvarjal tudi naravoslovec Charles Darwin, ki je nekaj vrst tudi znanstveno opisal, npr. Balanus amphitrite (Darwin, 1854)
  4. Dvoglava smokulja (Coronella austriaca)
    Vecglavost ali policefalija je redka nepravilnost, ko ima osebek namesto ene glave dve ali vec glav in en trup. Izraz izhaja iz grške besede poly - veliko in latinske besede kephalé - glava. Kadar ima osebek dve glavi, govorimo o bicefaliji ali dicefaliji. Med živalmi so najpogostejše dvoglave kace in želve, znane pa so tudi dvoglave krave, macke, prašici, ovce...

    Žival z dvema glavama ima najveckrat tudi dvoje možganov, torej vsaka glava deluje samostojno in pošilja ukaze v skupno telo. Take živali so manj spretne pri gibanju, slabše pri lovu in prehranjevanju. Zato živali z dvema glavama v naravi ne živijo dolgo.

Prisluhni:
Prisluhni zvocni predstavitvi zbirke plazilcev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije na spletni strani muzeja.

Literatura:

  • Tome Staša, 2002. Kace: zakaj se jih bojimo !?!
  • Tome Staša, 1999. Razred: plazilci, Reptilia. V: Kljuc za dolocanje vretencarjev Slovenije, ur. Kryštufek Boris in Janžekovic Franc. Ljubljana, DZS: 284 – 305 Tome Staša, 2003. Plazilci (Reptilia). V: Živalstvo Slovenije, ur. Sket Boris in drugi. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije:512 - 518
  • Mršic Narcis, 1997. Plazilci (Reptilia) Slovenije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • De Luca Nina, 1989: Taxonomic and Biogeographic Characteristics of Horvath's Rock Lizard (Lacerta horvathi Mehely, 1904, Lacertidae, Reptilia) in Yugoslavia = Taksonomske in biogeografske znacilnosti velebitske kušcarice (Lacerta horvathi Mehely, 1904, Lacertidae, Reptilia) v Jugoslaviji.- Scopolia 18: 1-48. Naredi link
  • Tovornik Danica, Brelih Savo, 1980: Iksodidni klopi, paraziti kušcaric (Lacertidae) v kraških in drugih predelih Jugoslavije = Ixodid Ticks, the Parasites of Lizards (Lacertidae ) in the Karst and Other Districts of Yugoslavia.- Scopolia 3: 1-21.
  • Džukic Georg., 1987: Taxonomical and Biogeographical Characteristics of the Slow-Worm (Anguis fragilis Linnaeus 1758) in Yugoslavia and on the Balkan Peninsula = Taksonomske in biogeografske znacilnosti slepca (Anguis fragilis Linnaeus 1758) v Jugoslaviji in na Balkanskem polotoku.- Scopolia 12: 1-47.