Wild rooster
Divji petelin je naša in evropska najvecja divja kura. Samec je na splošno crn, z izrazito živo rdeco kožno tvorbo (»rožo«) nad ocmi. Samica, ki sama vali, in tudi skrbi za narašcaj, pa je rjavo grahasto varovalno obarvana z izrazito opecno rjavordeco barvo na prsih. Pri nas v Sloveniji divji petelin naseljuje mešani gozd z nadmorsko višino 800 in vec metrov, kar pomeni, da je pri nas skromno prisoten le na posameznih predelih.
-
Divji petelin. Fotografija: Tomi Trilar
Kamencki
V prehrani so mladici divjega petelina mesojedi, saj uživajo predvsem razlicne žuželke in druge majhne živali, odrasli pa se hranijo v veliki meri z rastlinsko hrano, kot so razlicni poganjki rastlin, iglice iglavcev ter razlicni gozdni plodovi. Rastlinska hrana je na splošno težko prebavljiva, zato si tudi pomaga z njenim drobljenjem v želodcu s pomocjo kamenckov, ki jih obcasno pobira.
Najbolj pogosti kamencki v želodcih divjih petelinov so iz kremena.
-
Že precej zaobljeni kristali kremena.
-
Zaobljeni kristali kremena.
-
Bobovec ali železova ruda.
Oglašanje
Poleg prehrane je za divje peteline znacilno posebno oglašanje, povezano s svatovskim vedenjem. V drugi polovici aprila in maja zacne samec svoj koncert na drevesu zgodaj zjutraj, v mraku, ko vecina pticev še ne poje, kajti njegovo oglašanje je komaj polglasno in v poznejšem vsesplošnem pticjem koncertu sploh ne bi prišlo do izraza. Oglašanje je štiridelno, prvi del imenujemo »klepanje«, ki preide v »drobljenje«, cemur sledi »glavni udarec« kot bi odprli buteljko šampanjca ter se konca s cetrtim delom »brušenjem«, ko se petelinu tudi lahko približujemo. Brušenje traja le dve, tri sekunde in v tem casu lahko naredimo korak ali dva, težko tri.
Svatovski ples
Med oglašanjem petelin šopiri perje na grlu, hodi po mocni vodoravni veji, pahljacasto širi rep. V repu je 16 peres, lahko tudi 20 in pri petelinu, starem vsaj pet let, so posamezna peresa opazno širša na koncu kot na korenu ter pahljaca meri polnih 180 stopinj. Samice se samcu odzovejo ter se približajo drevesu na katerem petelin koncertira, se spusti na tla h kuram in jih tudi oplaja. Tako je vsa njegova skrb za potomstvo koncana in kura sama vali ter vzredi mladice.
Gnezdenje
Kura v skromno postlano jamico na tleh, neredko ob vznožju drevesa, znese do dvanajst jajc (mlade kure šest ali manj) ter jih izvali v štirih tednih. Mladici uživajo predvsem žuželke in druge majhne nevretencarje. Razmeroma hitro rastejo, saj frcijo že po dveh tednih, poletijo pa po dveh mesecih. Z materjo ostanejo mladici do zime, ko se tudi dokoncno osamosvojijo.
-
Karta razširjenosti divjega petelina po podatkih A. Schustra iz leta 1932.
Ogroženost
Divji petelin je pri nas mocno ogrožen, saj so med mladici zelo velike izgube, neredko tudi cela legla, poleg tega pa clovek mocno posega v njegov življenjski prostor in ga prekomerno vznemirja. Lov na petelina se je v Sloveniji koncal že daljnega leta 1980, vendar jih zato ni nic vec, kajti pomembnejše je vznemirjanje s strani cloveka, kot tudi nepopravljivo spreminjanje in unicevanje njegovega življenjskega prostora ter podrejanje kratkorocnim clovekovim interesom.