Vertebrate zoology collections

Osnovni namen študijske zbirke sesalcev kot tudi drugih zooloških študijskih zbirk je, da prek primerkov in njim pripadajocih podatkov dokumentira obstoj vrst, da služi znanstvenemu preucevanju, kot referencni material pri determinacijah in kot komparativni material. Obsežna študijska zbirka sesalcev, ki jo hranimo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, trenutno vsebuje približno 18000 študijskih primerkov oziroma inventarnih enot. Namešcena je v muzejskih depojskih prostorih v kompleksu BTC v Ljubljani. Poleg gradiva, zbranega na obmocju Slovenije, zbirka vkljucuje vecje serije primerkov z obmocja bivše Jugoslavije in iz Turcije. Zastopan je še material iz nekaterih drugih evropskih dežel, v manjši meri tudi iz Severne Amerike in Azije. V zbirki številcno dalec prevladujejo glodavci (o. Rodentia) in sicer z vec kot tremi cetrtinami vseh primerkov (cca 78 odstotkov). Ježi, rovke in krti (v preteklosti združeni v red žužkojedov) so v zbirki zastopani s cca 14, netopirji s cca 5 in veliki sesalci s cca 2,5 odstotki vseh inventarnih enot.

Seznam vrst, zastopanih v študijski zbirki (avgust, 2010)
Zanimivosti iz študijske zbirke sesalcev

Glede na vrsto shranjenega gradiva oziroma na nacin preparacije v študijski zbirki sesalcev vecino predstavlja suhi material, in sicer preparirane lobanje. Veliko je tudi prepariranih kož, v manjši meri so zastopani postkranialni skeleti primerkov. Konserviranih primerkov (v celoti shranjenih v alkoholu) jepribližno 10 odstotkov celotnega gradiva zbirke. Ceprav je slednjih malo, je tovrstni material pomemben, saj se tako v veliki meri ohrani zunanja podoba živali (oblika, obarvanost in velikost), zelo primeren je tudi za ekstrakcijo DNK - vzorcev za genetske analize. V zbirki je torej od osebkov najveckrat ohranjena lobanja, za kar obstaja vec razlogov. Ce so lobanje pravilno preparirane, se v zbirkah ohranijo zelo dolgo casa. Lobanja je zapletena struktura in nosi veliko število znakov, ki so v veliko pomoc pri determinaciji. Na osnovi diagnosticnih znakov na lobanji in zobovju lahko namrec locimo tudi na zunaj zelo podobne vrste sesalcev. Glede na obrabo zobovja je mogoce dolociti tudi starost osebkov.

Študijska zbirka sesalcev je katalogizirana tudi digitalno. Zbirka se upravlja (poizvedbe o gradivu, izposoje, pregled zastopanosti gradiva v zbirki glede na taksonomsko pripadnost, lokalitete, vrsto ohranjenega gradiva itd.) na osnovi racunalniške baze podatkov BiodivDB. Za doloceno gradivo iz zbirke so v podatkovni bazi na voljo tudi digitalne fotografije, kar je po eni strani varnostni ukrep shranjevanja informacije o izjemnih in unikatnih muzealijah, po drugi pa lahko v veliki meri nadomesti potencialno rizicno izposojanje materiala v raziskovalne namene.

Prirodoslovni muzej Slovenije hrani študijsko in razstavno zbirko ptic ter oološko zbirko.

OOLOŠKA ZBIRKA
Oološka zbirka je zapušcina dr. Janka Ponebška in datira v prvo polovico 20. stoletja. Zbirka obsega okrog 1500 jajc in je dragocen komparativni material, saj govori o favnisticnih razmerah v casu njenega nastajanja. Material izvira zlasti z ozemlja Slovenije, le manjši del iz drugih regij palearktike. Predvsem zaradi pomanjkanja razstavnega prostora zbirka ni razstavljena, ampak je shranjena v depojskih prostorih.

ŠTUDIJSKA ZBIRKA PTIC
Študijska zbirka obsega prek 5000 prepariranih pticjih mehov, primerki pripadajo vec kot 200 razlicnim pticjim vrstam. Zbirka datira že izpred prve svetovne vojne, saj najstarejši primerek izvira iz leta 1905. Vecina materiala je z ozemlja Slovenije, nekaj tudi z ozemlja bivše Jugoslavije, nekaj pa celo iz drugih predelov palearktike. Material je bil sistematicno zbran predvsem med razlicnimi favnisticnimi raziskavami, medtem ko je danes glavni dotok materiala, ki ga muzej prevzame na osnovi Uredbe o zavarovanju redkih in ogroženih živalskih vrst ter veljavne evropske zakonodaje. Zbirka je shranjena v muzejskih depojskih prostorih.

RAZSTAVNA ZBIRKA PTIC
Dermoplasticni preparati ptic so razstavljeni v glavnem razstavnem prostoru PMS. Zbirka vsebuje okrog 350 primerkov, ki pripadajo 235 razlicnim pticjim vrstam. Zbirka, ki izvira že iz sredine 19. stoletja, se priložnostno obnavlja ter dopolnjuje z novejšim materialom, še zlasti tistim, ki ga PMS pridobi na osnovi Uredbe o zavarovanju redkih in ogroženih živalskih vrst. Razstavna zbirka je predstavljena deloma po življenjskih prostorih (gozd, gore, mocvirje, polje in travnik), deloma tudi po sistematiki in se uporablja ob najrazlicnejših strokovnih vodstvih, tako na splošno za obiskovalce kot tudi za dijake in študente, obcasno pa na posebne želje skupin potekajo strokovna vodstva na izbrano temo, spremljana celo z video projekcijo.

Zbiranje rib za muzejsko zbirko je bilo pred letom 1945 sporadicno. Živali so bile konzervirane v tekocini ali preparirane kot suhi, dermoplasticni primerki. Pri preurejanju razstavnih zbirk v 50-ih letih so številne dermoplasticne preparate uporabili kot razstavne eksponate, pri cemer so se etikete izgubile. S tem so primerki izgubili svoj znanstveni pomen. Leta 2004 je PMS pridobil študijsko zbirko rib dr. Mete Povž z Zavoda za ribištvo. Gre za najvecjo študijsko zbirko rib na ozemlju Slovenije. Vkljucuje predvsem material iz Slovenije in iz jadranskega porecja Hrvaške, v manjši meri pa iz Srbije, Italije in Makedonije. Material je bil zbran v letih 1981 do 2005, deloma je bil zamrznjen, v najvecji meri pa konzerviran v raztopini formaldehida. Avtorica zbirke je leta 2004 pricela urejati material in prelagati živali v alkohol, kar zagotavlja njihovo dolgotrajno obstojnost. Zbirka je danes v celoti urejena in katalogizirana tudi digitalno, obsega 206 inventarnih enot sladkovodnih rib s približno 5350 osebki. Vecina jih pripada družini krapovcev (Cyprinidae). V študijski zbirki najdemo tudi nekaj preparanih morskih rib in ukrajinskega potocnega piškurja. Konec leta 2007 je muzej v trajno hranjenje prevzel obsežno Zoološko zbirko Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, katere del je tudi zbirka mokrih preparatov rib.

Splošno
Za raziskovalne namene je gradivo iz študijskih zbirk vretencarjev Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS) na voljo raziskovalnim ustanovam in drugi strokovni javnosti.

Ogled zbirk v muzejskh depojskih prostorih
Glede na predhodni dogovor z vodjem kustodiata ali s pristojnim kustosom.

Izposoja gradiva iz zbirke
Vsako izposojo gradiva iz zbirke mora odobriti pristojni kustos Kustodiata za vretencarje. Prošnjo, s kratkim opisom namena raziskave in uporabljenih metod, je treba nasloviti na vodjo kustodiata ali kustose. Gradivo se izposoja za dobo do šestih mesecev, s pisno prošnjo pred iztekom roka izposoje je to možno tudi podaljšati. Ce izposojeno gradivo ni vrnjeno pravocasno, PMS vloži prijavo pri ustrezni ustanovi. Prav tako bo zavrnjena vsaka nadaljnja izposoja gradiva, dokler gradivo ni v celoti vrnjeno PMS. Primerki, ali deli le-teh, v casu izposoje brez pisnega dovoljenja PMS ne smejo biti preneseni v drugo ustanovo. Ce so primerki iz zbirke navedeni v znanstveni objavi, je obvezna navedba o viru gradiva. Avtorji so naprošeni, da PMS pošljejo kopijo vsake objave o raziskavi, ki je preucevala gradivo iz zbirke. Fotografije izposojenega gradiva se lahko objavijo s pisnim dovoljenjem PMS in z obvezno navedbo o viru gradiva. Brez pisnega dovoljenja PMS je prepovedana vsaka raba gradiva v komercialne namene.

Omejitve glede izposoje gradiva
Gradivo, ki ga v danem trenutku preucujejo kustosi muzeja, zacasno ni na voljo za izposojo. Tipski primerki in primerki, ki so v zbirki maloštevilcno zastopani, so na izposojo le izjemoma. Raziskovalci si to gradivo lahko ogledajo v depojskih prostorih PMS.

Pogoji izposoje gradiva
V casu izposoje morajo biti zagotovljene ustrezne razmere za hranjenja gradiva; zavarovano mora biti pred morebitnimi mehanskimi, kemijskimi in biološkimi škodljivimi dejavniki. Skeletni material, kože in dermoplasticni preparati morajo biti zavarovani pred prahom, škodljivci in vlago. Mokri preparati morajo biti shranjeni v 75- odstotnem etanolu in se jih ne sme preložiti v druge kemikalije, prav tako se takšno gradivo ne sme izsušiti, shranjeno pa mora biti v temnem prostoru. S primerkov se ne sme odstraniti etiket ali oznak, prepovedano je spreminjati kakršnekoli podatke na etiketah. Ravnanje z gradivom naj bo zaradi njegove krhkosti in obcutljivosti le tega cim bolj previdno. Uporaba kakršnekoli invazivne metode (npr. odvzem vzorca tkiva za genetske raziskave) na kateremkoli primerku iz zbirke je možna samo s pisno odobritvijo PMS oziroma odgovornega kustosa. Med prevozom ali pri pošiljanju mora biti gradivo ustrezno zapakirano in varno pred mehanskimi poškodbami, vlago in prahom.