Current exhibition

Visit the exhibition OUR LITTLE BIG SEA

Do not miss the exciting, fun and interactive exhibition

More

Mineral attractions from Slovenia

Zbirka 'Minerali Slovenije' pokriva vsa aktualna nahajališca, ki so bila odkrita v novejšem obdobju.
Vecina najdb mineralov je z ozemlja Republike Slovenije in datira v obdobje po letu 1990, ko so se nekateri slovenski zbiralci osredotocili na iskanje mineralov na domacih tleh.
  • Ena prvih pomembnejših najdb tega obdobja je pravgotovo odkritje fluorita na severnih pobocjih Blegoša v letu 1990. Prve primerke fluorita je odkril in dolocil zbiralec Stane Lamovšek iz Kranja. Najdišca sta nato skupaj s prof. dr. Antonom Ramovšem opisala v naravoslovni reviji Proteus.1 Kasneje je dr. Aleksander Recnik na tem najdišcu dolocil še nekatere antimonove minerale kakor so antimonit, valentinit in romeit,2-6 kar uvršca blegoška najdišca v skupino ne ravno pogostega antimonitno-fluoritnega tipa orudenja. Na blegoških nahajališcih je bilo doslej odkritih pet pomembnejših pojavov fluorita s kristali velikimi tudi do 4 cm, medtem ko najvecje najdene skupine fluoritovih kristalov merijo do 20 cm v premeru.
    Ena prvih pomembnejših najdb tega obdobja je pravgotovo odkritje fluorita na severnih pobocjih Blegoša v letu 1990. Prve primerke fluorita je odkril in dolocil zbiralec Stane Lamovšek iz Kranja. Najdišca sta nato skupaj s prof. dr. Antonom Ramovšem opisala v naravoslovni reviji Proteus.1 Kasneje je dr. Aleksander Recnik na tem najdišcu dolocil še nekatere antimonove minerale kakor so antimonit, valentinit in romeit,2-6 kar uvršca blegoška najdišca v skupino ne ravno pogostega antimonitno-fluoritnega tipa orudenja. Na blegoških nahajališcih je bilo doslej odkritih pet pomembnejših pojavov fluorita s kristali velikimi tudi do 4 cm, medtem ko najvecje najdene skupine fluoritovih kristalov merijo do 20 cm v premeru.
  • V letu 1991 je škofjeloški zbiralec Željko Habl odkril pomembno nahajališce kremena na hribu Hrastnik pri Škofji Loki, kjer je v permokarbonskih kremenovih konglomeratih razkritih vec žil s kremenovimi kristali, ki merijo preko 10 cm.7 Najvecje doslej najdene skupine kremenovih kristalov merijo do 40 cm v premeru.
    V letu 1991 je škofjeloški zbiralec Željko Habl odkril pomembno nahajališce kremena na hribu Hrastnik pri Škofji Loki, kjer je v permokarbonskih kremenovih konglomeratih razkritih vec žil s kremenovimi kristali, ki merijo preko 10 cm.7 Najvecje doslej najdene skupine kremenovih kristalov merijo do 40 cm v premeru.
  • Naslednje najdišce, pomembno ne le v slovenskem, ampak tudi v svetovnem merilu, je Gornji Štrihovec pri Šentilju, kjer so leta 1994 pri gradnji avtocestnega odseka odkrili septarijske konkrecije izjemnih dimenzij.8-10 Septarije so bile odkrite pasu miocenskega glinenega laporovca, ki ga precka trasa avtoceste. Nahajališce se ponaša z zelo bogato mineralno paragenezo, ki poleg glavnih dveh mineralov barita in kalcita obsega še vrsto karbonatov, sulfidov, glinencev in zeolitov, ki so prvic na svetu doloceni kot septarijski minerali ravno na tem našem nahajališcu.
    Naslednje najdišce, pomembno ne le v slovenskem, ampak tudi v svetovnem merilu, je Gornji Štrihovec pri Šentilju, kjer so leta 1994 pri gradnji avtocestnega odseka odkrili septarijske konkrecije izjemnih dimenzij.8-10 Septarije so bile odkrite pasu miocenskega glinenega laporovca, ki ga precka trasa avtoceste. Nahajališce se ponaša z zelo bogato mineralno paragenezo, ki poleg glavnih dveh mineralov barita in kalcita obsega še vrsto karbonatov, sulfidov, glinencev in zeolitov, ki so prvic na svetu doloceni kot septarijski minerali ravno na tem našem nahajališcu.
  • Najdba pegmatitov ob Veliki Polskavi na Pohorju danes velja za prvo dokumentirano najdišce, kjer je mogoce najti odprta gnezda s pegmatitnimi minerali kot so akvamarin, spessartin, mikroklin in cadavec, ce naštejemo le najpomembnejše.
    Najdba pegmatitov ob Veliki Polskavi na Pohorju danes velja za prvo dokumentirano najdišce, kjer je mogoce najti odprta gnezda s pegmatitnimi minerali kot so akvamarin, spessartin, mikroklin in cadavec, ce naštejemo le najpomembnejše.
  • Monografija 'Kremen in njegovi pojavi v Sloveniji' dr. Mirjana Žorža in dr. Aleksandra Recnika12 iz leta 1998 je vzpodbudila številne raziskovalce k iskanjem novih nahajališc. Ena takšnih odkritij je arzenopirit-antimonitno orudenje na Znojilah, kjer je dr. Goran Schmidt v eni svojih prospekcij našel kremenove kristale izjemnih dimenzij. Najvecji najden kristal kremena meri 25 cm.
    Monografija 'Kremen in njegovi pojavi v Sloveniji' dr. Mirjana Žorža in dr. Aleksandra Recnika12 iz leta 1998 je vzpodbudila številne raziskovalce k iskanjem novih nahajališc. Ena takšnih odkritij je arzenopirit-antimonitno orudenje na Znojilah, kjer je dr. Goran Schmidt v eni svojih prospekcij našel kremenove kristale izjemnih dimenzij. Najvecji najden kristal kremena meri 25 cm.
  • Podobno velja za, sedaj že prav številna, nahajališca kremenovih kristalov s Haloz, kjer je prve primerke v razpokah miocenskih kremenovih konglomeratov nabral zbiralec Franci Golob iz Ptuja. Kmalu se je izkazalo, da so Haloze zelo založene s kremenovimi kristali kajti najboljše najdbe s tega podrocja izvirajo prav iz zadnjega obdobja.
    Podobno velja za, sedaj že prav številna, nahajališca kremenovih kristalov s Haloz, kjer je prve primerke v razpokah miocenskih kremenovih konglomeratov nabral zbiralec Franci Golob iz Ptuja. Kmalu se je izkazalo, da so Haloze zelo založene s kremenovimi kristali kajti najboljše najdbe s tega podrocja izvirajo prav iz zadnjega obdobja.
  • V letu 2000 je pri gradnji avtoceste pri Krumperku pri Domžalah zbiralec Rafael Šerjak iz Ljubljane opazil kamion poln kalcitnih kristalov. Izsledil je primarno nahajališce in izkazalo se je, da gre za zanimivo najdbo, ki bi pravgotovo ostala za vedno skrita. Po razpokah v karnijskem apnencu in bituminoznem glinavcu najdemo morfološko najbolj kompleksne kristale kalcita pri nas.
    V letu 2000 je pri gradnji avtoceste pri Krumperku pri Domžalah zbiralec Rafael Šerjak iz Ljubljane opazil kamion poln kalcitnih kristalov. Izsledil je primarno nahajališce in izkazalo se je, da gre za zanimivo najdbo, ki bi pravgotovo ostala za vedno skrita. Po razpokah v karnijskem apnencu in bituminoznem glinavcu najdemo morfološko najbolj kompleksne kristale kalcita pri nas.
  • Kot krona vseh najdb, s katerimi so nas v tem zadnjem obdobju navduševali posamezni iskalci, je najdba kristalov rutila v razpokah karbonskih skrilavih glinavcev pri Krajnem Brdu nad Krašnjo. To nahajališce je v eni svojih prospekcij poleti 2001 odkril dr.Aleksander Recnik. Poleg rutila je našel še kristale siderita, albita, apatita ter kremena izjemnih dimenzij za slovenske razmere. Najvecji kristal kremena s tega nahajališca meri 30 cm v višino in tehta dobrih 15 kg.
    Kot krona vseh najdb, s katerimi so nas v tem zadnjem obdobju navduševali posamezni iskalci, je najdba kristalov rutila v razpokah karbonskih skrilavih glinavcev pri Krajnem Brdu nad Krašnjo. To nahajališce je v eni svojih prospekcij poleti 2001 odkril dr.Aleksander Recnik. Poleg rutila je našel še kristale siderita, albita, apatita ter kremena izjemnih dimenzij za slovenske razmere. Najvecji kristal kremena s tega nahajališca meri 30 cm v višino in tehta dobrih 15 kg.
  • Poleg opisanih najdb so v zbirki 'Minerali Slovenije' dobro zastopane tudi manjše najdbe iz tega obdobja, kot so pojavi sedimentnega tipa kremena s Turjaka in z Vojskega, pegmatitov s Strojne, ametista s Tinjske gore na Pohorju, izjemno lepih kristalov kremena z Zagradišca pri Sostrem, pa tudi halita s Secoveljskih solin,14 piritov s Krašnje, iz Polskave in z Matajurja ter barita iz starega rudnika svinca in cinka na Zavrstniku pri Litiji, ce omenimo le nekatere. Kot takšna je zbirka 'Minerali Slovenije' popoln pregled najdb mineralov na Slovenskem, ce izkljucimo minerale iz še nedavno aktivnih rudnikov kot sta Idrija in Mežica.
    Poleg opisanih najdb so v zbirki 'Minerali Slovenije' dobro zastopane tudi manjše najdbe iz tega obdobja, kot so pojavi sedimentnega tipa kremena s Turjaka in z Vojskega, pegmatitov s Strojne, ametista s Tinjske gore na Pohorju, izjemno lepih kristalov kremena z Zagradišca pri Sostrem, pa tudi halita s Secoveljskih solin,14 piritov s Krašnje, iz Polskave in z Matajurja ter barita iz starega rudnika svinca in cinka na Zavrstniku pri Litiji, ce omenimo le nekatere. Kot takšna je zbirka 'Minerali Slovenije' popoln pregled najdb mineralov na Slovenskem, ce izkljucimo minerale iz še nedavno aktivnih rudnikov kot sta Idrija in Mežica.