Current exhibition

Visit the exhibition from 20th October 2016

Do not miss the exciting, fun and interactive exhibition

More

Fossil heritage from the Profile "Bela cerkev" (in Slovene)

Profil v srednjemiocenskih kamninah v bližini Bele Cerkve je nastal pri gradnji avtocestnega odseka Kronovo - Dobruška vas na Dolenjskem. Profil zajema (zelo poenostavljeno) osem litološko razlicnih in paleontološko zanimivih zaporednih horizontov, od A (najnižjega - najstarejšega) do H (najvišjega - najmlajšega), v debelini okrog 30 metrov:

A - V najnižjem delu profila so sivi laporovci s številno mikro in makrofavno badenijske starosti, stari okoli 15 do 14 milijonov let, nastali v morju. Med fosilnimi ostanki navidezno prevladujejo mehkužci - školjke in polži rodov Anadara, Acanthocardia, Callista, Bucardium, Pecten, Pinna, Gastrana, Venus, Cytherea, Calyptraea, Turritella. Bistveno vec je zelo drobnih, ocem nevidnih skeletnih ostankov luknjicark in planktonskih rakcev ter drugih mikroorganizmov. V netopnih ostankih laporovca kar mrgoli drobcenih skeletov najrazlicnejših organizmov. V teh kamninah ostankov vodnih sesalcev ni bilo najdenih.

Navzgor sledijo sarmatijske plasti, stare okoli 13 do 12 milijonov let. B - Nekaj metrov debel »onkolitno-stromatolitni« sladkovodni horizont. Tu prevladujejo karbonatni muljevci, peski in konglomerati s posameznimi onkoidi, kopenskimi polži in rastlinskimi ostanki. Najbolj zanimivi so onkoidi s polžjo hišico v jedru, ki pogojuje njihovo obliko. V jedrih so bile ugotovljene hišice samo ene vrste polžev Brotia (Tinnyea) escheri.

C - Do dva merta debel »crni brakicni horizont«. Tu so temnosivi do crni laminirani laporovci s pooglenelimi rastlinskimi ostanki, š tevilnimi polži rodov Granulolabium, Terebralia in Ocinebrina in redkimi lupinicami školjk rodu Solen. Ponekod se pojavljajo tudi tanjše lece premoga.

D - Zelo opazne so nekaj metrov debele plasti apnencastih rumenkastorjavih klastitov ali »rumeni horizont«. Sestoji iz peska, pešcenjakov in konglomeratov. Vmes so posamezne tanjše in debelejše pole in lece zelo cvrstih biokalkarenitov. Ponekod je vec rastlinskih, drugod pa živalskih ostankov. V rumenih pešcenjakih so bila številna gnezda ali nakopicenja predvsem najrazlicnejših hišic in lupinic brahihalinih mehkužcev rodov Calliostoma, Clithon, Hydrobia, Turboella, Bittium, Granulolabium, Terebralia, Natica, Ocinebrina, Cerithium, Retusa, Acteocina, Musculus, Mactra, Ervilia, Solen. Kamnine tega horizonta so bogate tudi z ostanki foraminifer, ostrakodov in drugih mikroorganizmov. Tu je bila najdena tudi drobna, nedolocljiva košcica nekega vodnega sesalca.

E - Okoli pet debelinskih metrov modrikastega diatomejskega laporovca s školjkami, polži, ostanki rib in koproliti (iztrebki) vodnih sesalcev. V zgornjem delu tega horizonta, kjer so poredkoma tudi rastlinski ostanki, je bilo najdenih nekaj kosti delfinov.

F - Približno pet metrski horizont, v katerem se menjavajo laminirani karbonatni pešceni muljevci in zelenkastosivi masivni karbonatni diatomejski muljevci. V njih so mikrofloristicni ostanki in ostanki mehkužcev.

G - Nekaj metrov debel horizont svetlosivega masivnega nekarbonatnega in karbonatnega diatomejskega muljevca s kostnimi ostanki delfinov in njihovih iztrebkov, z ostanki rib ter odtisi in lupinami školjk predvsem rodov Cerastoderma, Mactra in Ervilia.

H - Profil se zakljucuje z nekaj metrskim horizontom svetlosivega do rumenkastega laminiranega in listastega diatomejskega muljevca z ostanki školjk, najpogosteje rodu Cerastoderma. Prisotni so tudi številni in lepi rastlinski ostanki, odtisi in skeleti rib, njihove luske, ostanki delfinov in koproliti. Iz tega horizonta sta dve vretenci odraslega delfina.

Geološka spremljava gradnje avtocestnega odseka, strokovna obdelava paleontoloških najdb, fotografije in tekst: doc. dr. Vasja Mikuž, Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Fosilni delfini Slovenije

Obdobje kenozoika je med drugim tudi obdobje razvoja in razcveta sesalcev. V Sloveniji najdemo fosilne ostanke sesalcev v terciarnih in kvartarnih kamninah. Najvec ostankov morskih sesalcev - kitov in delfinov je iz srednjemiocenskih badenijskih in sarmatijskih skladov, starih med 16 in 12 milijonov let. Do nedavnega sta bili poznani le dve najdbi miocenskih delfinov: zgornja celjustnica iz Jesenic na Dolenjskem in del celjustnice iz Janeževe gorce na Bizeljskem.

V letih 2002 in 2003 je bilo v profilu sarmatijskih kamnin pri Beli Cerkvi na Dolenjskem najdenih vec razlicnih delfinovih skeletnih delov. Po opravljeni preparaciji kostnih ostankov so ugotovljeni posamezni deli lobanje in celjusti, vretenca, lopatica, kosti sprednje okoncine ali plavuti in deli reber. Kostni ostanki pripadajo štirim ali petim odraslim in odrašcajocim osebkom že izumrle družine Acrodelphidae, najverjetneje rodu Acrodelphis ali rodu Champsodelphis ?

Prvo in zaenkrat edino nahajališce delfinov v Sloveniji, kjer je najdenih vec razlicnih kostnih ostankov "in situ" z zanesljivo litološko in stratigrafsko uvrstitvijo, je pri Beli Cerkvi. Najdbe so pomembne za taksonomsko-sistematske, paleoekološke in paleogeografske študije znotraj Centralne Paratetide in za morebitne povezave z ostalimi takratnimi sedimentacijskimi vodnimi prostori in bioprovincami. Doc. dr. Vasja Mikuž