Fossil heritage of woods (in Slovene)
Fosilen les predstavlja ostanke rastlin iz starejših geoloških obdobij, ki so se po odmrtju dovolj hitro znašle v primernem okolju, kjer je bilo onemogoceno njihovo razpadanje - gnitje. Taki pogoji so bili nekoc in so tudi danes na primer v mocvirjih, blatu, mulju, pesku, vulkanskem pesku in pepelu, smoli, zemeljskem vosku, katranu, ….
Dolgotrajen fizikalno-kemijski proces, v katerem se odmrli organizem spremeni v fosil z eno besedo imenujemo fosilizacija.
Glede na potek in koncno obliko fosila locimo vec nacinov fosilizacije:
- karbonizacija ali pooglenitev
- petrifikacija ali okamnitev
- impregnacija ali prepojitev
- inkrustacija ali prekrivanje
- mumifikacija ali izsušitev
- konservacija
|
-
Rekonstrukcija zgornjekarbonske pokrajine narejena na osnovi najdb fosilnih rastlin, izkopanih na Grajskem hribu v Ljubljani in drugod v Posavskem hribovju. Avtorica: Barbara Jurkovšek
-
Današnje mocvirje je primerno okolje, v katerem se lahko ohranijo - konservirajo organski ostanki. Foto: dr. Tomi Trilar
-
Šotišce. Foto: dr. Andrej Gogala
Karbonizacija ali pooglenitev
Karbonizacija ali pooglenitev poteka v anaerobnih pogojih, za katere je znacilna odsotnost kisika. Taki pogoji so v mocvirju, v mulju, blatu, v smoli. Organski ostanki se spreminjajo v ogljik. Primer: ostanki dreves in drugih rastlin potonejo v blato. Nanje se nakopicijo razlicni sedimenti. Pricnejo se dolgotrajni procesi pooglenevanja, ki potekajo pri povecanem pritisku in temperaturi, ter odsotnosti kisika. Iz raslinskih tkiv nastanejo premogi.
Glede na stopnjo pooglenelosti locimo vec vrst premogov:
- Lignit - stopnja njegove pooglenelosti je nizka. Vsebuje od 60 do 70 % ogljika in od 35 do 73 % vode. Razlicek lignita z ohranjeno lesno strukturo se imenuje ksilit in je primeren za obdelovanje.
- Rjavi premog - vsebuje do 77 % ogljika in do 60 % vode.
- Crni premog - proces njegovega pooglenevanja je daljši kot pri rjavem premogu. Vsebuje od 77 do 93 % ogljika in le do 15 % vode. Prvotna oblika rastline in njena notranja zgradba sta pri tem obicajno zelo spremenjeni ali celo uniceni.
- Antracit - premog z najvišjo stopnjo pooglenelosti. Vsebuje nad 93 % ogljika in manj kot 4 % vode. Je drobljiv in neporozen z obicajno nerazlocno strukturo prvotne rastline.
|
-
Plast premoga med plastmi apnenca. Foto: dr. Miha Jeršek
Petrifikacija ali okamnitev in impregnacija ali prepojitev
Pri teh dveh sorodnih nacinih fosilizacije mineralne raztopine prepojijo na primer les. Minerali scasoma delno ali popolnoma nadomestijo organski material rastlinskih ostankov. Ob tem postane »les« trši, predvsem pa težji - okamni. Kljub temu lahko njegova struktura in oblika ostaneta nespremenjeni. Nadomestni - drugotni minerali so navadno nekovinski. Najpogosteje sta to kalcit in kremen. Redkeje se kot nadomestni pojavljajo kovinski minerali; pirit, limonit, hamatit in markazit in drugi.
-
Kamniti gozd - ZDA. Foto: dr. Tomi Trilar
-
Okamnelo deblo - ZDA. Foto: dr. Tomi Trilar
Inkrustacija ali prekrivanje
Inkrustacija ali prekrivanje je sorazmerno redek a hiter nacin fosilizacije, ki ga lahko opazujemo v naravi. V tem rimeru se najpogosteje na rastline ali le njihove ostanke v obliki skorje nalagajo mineralne snovi. Navadno je to kalcit, ki se pri temperaturi, nižji od 30 stopinj C izloca iz tekoce vode. V nastali prevleki, ki jo imenujemo tudi kalcitna siga, se ohranijo predvsem površinske strukture rastlin. Manj pogosto se na enak nacin odlagata aragonit in kremen, še redkeje nekateri drugi minerali.
Nastalo tvorbo imenujemo lehnjak, redkeje travertin, lehkovec ali apneni macek. Lahko vsebuje ostanke organizmov, ali pa, v primeru propada organizma, ohranja le njegovo zunanjo podobo, kar imenujemo psevdofosil.
Debelina mineralnega nanosa je od primera do primera zelo razlicna. Ponekod so kolicine tako nastale biokemicne sedimentne kamnine dovolj velike celo za industrijsko izkorišcanje. Dovolj kompakten lehnjak se lomi in uporablja kot gradbeni ali okrasni kamen.
-
Ob pretakanju vode se na rastlinski podlagi nabirajo iz vodne razlopine izloceni minerali - nastaja lehnjak. Foto: Ciril Mlinar
-
V kalcit ujet mah. Foto: Ciril Mlinar
-
Debele skladovnice lehnjaka. Foto: dr. Miha Jeršek
Mumifikacija ali izsušitev in konservacija
Mumifikacija ali izsušitev in konservacija sta manj pogosta nacina fosilizacije. Pri prvem gre za popolno izsušitev odmrlega organizma, pri drugem pa za ohranitev organizma v sredstvu, ki je onemogocalo njegov razpad. Konservacijo omogocajo: zemeljski vosek, bitumen, fosforit, led, jantar. Jantar je produkt - smola starodobnih, povecini terciarnih iglavcev in istocasno sredstvo v katerem so se ohranili številni, najrazlicnejši organizmi iz minulih geoloških obdobij.
-
Do sedaj edini, v Sloveniji najden primerek jantarja (Vransko; 15 x 20 mm). Foto: Ciril Mlinar
-
Obdelani primerki jantarja z vkljucki - insekti in delci rastlin (Poljska). Foto: Ciril Mlinar
-
Odtis zunanjosti debla paleozojskega lisicjakovca iz rodu Sigilaria. Foto: Ciril Mlinar