Predstavljene so starejše herbarijske zbirke, ki jih hrani naš muzej. Zaradi občutljivosti za svetlobo in vlago morajo biti zbirke shranjene v depojih, v razstavnih prostorih jih lahko predstavimo le z besedo in sliko. Razstavljen je tudi del zbirke lesa, ki je bila na ogled ob slavnostnem odprtju muzeja leta 1831. To je ena izmed najstarejših naravoslovnih zbirk prvega muzeja na Slovenskem. Vzorci lesa so nažagani v obliki hrbtov knjig. Imena na njih so izpisana z zlatimi črkami kot naslovi knjig. Starejše herbarijske zbirke so del naše kulturne dediščine, del zgodovine botanične vede pri nas. V njih se skriva botanični spomin dežele.

Stare herbarije hrani Prirodoslovni muzej Slovenije in obsegajo okoli 50.000 herbarijskih pol. Predstavljen je najstarejši znani herbarij na Slovenskem, ki nosi letnico 1696 in ki ga je uredil zdravnik Janez Krstnik Flysser iz Ljutomera, ter herbariji, mnogih naravoslovcev, ki so nabirali rastline na naših tleh in jih hrani. Prirodoslovni muzej Slovenije, kot so dragocene zbirke Balthasarja Hacqueta, Karla Zoisa, Franca Hladnika, Henrika Freyerja, Valentina Plemla in mnogih drugih. Posebna zanimivost so posušene (eksikatne) herbarijske zbirke, ki so izhajale v več izvodih in so imele tiskane etikete. Avtor oziroma urednik zbirke je pole pošiljal v centurijah, po 100 skupaj. Pri takih zbirkah so sodelovali različni botaniki. Ena prvih takih zbirk je bila Nemška posušena flora (Flora Germanica exsiccata), ki je nastajala v letih od 1830 do 1845. Obsega 2600 pol in pri njenem nastajanju so sodelovali tudi kranjski (slovenski) botaniki. Prirodoslovni muzej Slovenije hrani enega izmed redkih popolnih izvodov te znamenite zbirke.

Skip to content