ga('create', 'UA-39295762-1', 'pms-lj.si'); ga('send', 'pageview');

Leta 2018 obnovljena diorama prikazuje Ljubljansko barje na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko je nastala prvotna postavitev. Opominja nas na spreminjanje in izginjanje barja, kot so ga poznali naši predniki. Nekoč je bilo na tem območju jezero, ki se je sčasoma spremenilo v močvirje, kasneje pa v barje. Šotne plasti so bile ponekod debele celo do 9 m. Zaradi izsuševanja in gospodarskega izkoriščanja šote se je pokrajina koncem 19. stoletja povsem spremenila. Močvirje in barje je nadomestila kulturna krajina s prepletom njiv in vlažnih travnikov, razmejenih s pasovi drevja in grmovja. To je povzročilo tudi izginjanje nekaterih živalskih in rastlinskih vrst ter naseljevanje novih, ki so na dane razmere bolje prilagojene. Na plitvem jezeru so nekdaj živeli bobri in rožnati pelikani, kasneje v močvirju bobnarice, čapljice in različne race. V času, ki ga prikazuje diorama, so na vlažnih travnikih gnezdili kosci, močvirske uharice in veliki škurhi, v grmovju in drevju pa črnočeli srakoperji. Danes je intenzivno kmetijstvo z uporabo pesticidov, gnojenjem travnikom in pogostimi košnjami povzročilo, da so te vrste na robu izumrtja, nekatere, kot na primer črnočeli srakoper in močvirska uharica, pa tu ne gnezdijo več. Kljub temu na Ljubljanskem barju še živijo nekatere redke in ogrožene vrste, kot so metulj barjanski okarček, kobilica temna šaševka in rastlina močvirska logarica. Nedavna ustanovitev Krajinskega parka Ljubljansko barje daje upanje, da bomo to območje izjemne naravne in kulturne dediščine kljub vsemu ohranili tudi za bodoče rodove.

Barja prekrivajo počasi rastoči šotni mahovi. Njihovi spodnji deli ne strohnijo, pač pa zoglenijo in se spremenijo v šoto. Plasti šote se počasi, a vztrajno debelijo. Dokler imajo rastline še stik s podtalnico, je to nizko barje. Ko pa se šota zelo nakopiči, lahko rastline živijo le še od padavin, ob neznatni količini hranil. Zato tu uspevajo le vrste, ki so posebej prilagojene temu skrajnemu okolju. V preteklosti je večji del Ljubljanskega barja pokrivalo visoko barje, ki je veljalo za najjužnejše v Evropi.

Skip to content