Zavod je bil kot Kranjski deželni muzej ustanovljen s sklepom Deželnih stanov Kranjske dne, 15. oktobra 1821, in s potrditvijo tedanje vlade dne, 8. junija 1826. Ustanovni zbirki prvega muzeja na Slovenskem sta Zoisova zbirka mineralov in zbirka konhilij grofa Franca Hohenwarta. Kranjski deželni muzej se je po prvi svetovni vojni preimenoval v Narodni muzej v Ljubljani, ta pa se je z dekretom pokrajinske uprave v Ljubljani št. 5370/1 z dne 8. maja 1944 razdelil v dve samostojni ustanovi: Kulturno zgodovinski muzej v Ljubljani in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Zavod je prišel v upravo Narodne vlade Slovenije, zatem Vlade LR Slovenije in je po zakonu o muzejih (Uradni list LRS, št. 32/59) opravljal funkcijo ustanovitelja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije. V zakonu o predstavnikih družbenih skupnosti v svetih nekaterih zavodov s področja kulture itd. (Uradni list SRS, št. 42/66) pa fungira kot ustanovitelj SR Slovenija prek Izvršnega sveta Skupščine SRS. Leta 1963 (Uradni list SRS, št. 33/63) se je Prirodoslovni muzej v Ljubljani kot centralna republiška ustanova preimenoval v Prirodoslovni muzej Slovenije.

Vse od leta 1888 muzej domuje v objektu muzejske stavbe na Prešernovi 20.

S Sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije (Ur.l. RS, št. 60/2003, Ur.l. RS, št. 11/2009) je Republika Slovenija uskladila delovanje javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

Poslanstvo in zbiralna politika

Prirodoslovni muzej Slovenije ohranja, proučuje in komunicira materialno in nematerialno dediščino naravnega izvora in biotsko raznovrstnost. Muzej utemeljujejo zoološke, botanične in geološke zbirke, ki se dopolnjujejo na osnovi zbiralne politike.

 

Zbiralna politika

Zbiralna politika muzeja kot državne zakladnice biotske raznovrstnosti in geološke dediščine Republike Slovenije muzej zavezuje k načrtnem zbiranju kulturne dediščine naravnega izvora predvsem na ozemlju Slovenije. Poleg kulturne dediščine naravnega izvora z ozemlja Slovenije, zbira muzej tudi gradivo, ki je s slovenskim ozemljem ali s premično dediščino Prirodoslovnega muzeja Slovenije zaradi strokovnih, znanstvenih, kulturnih ali zgodovinskih razlogov izjemno pomembno.
Skip to content