Zbiralec:
V začetku sam ali v družbi svoje družine, kasneje pa tudi prijateljev in sodelavcev je v naravi, ob iskanju in nabiranju fosilov preživel večino svojega prostega časa. Pri tem je odkrival nova in nova najdišča, predvsem v zahodnih Karavankah. Njihovo število je preko 60. Izdal jih je le po tehtnem premisleku, kdor pa si je pridobil njegovo zaupanje je lahko užival z njim v odkrivanju »lepot okamnele preteklosti«, kot je svoje najdbe imenoval sam.
Med fosili, ki jih je našel, so nekateri prave redkosti, kot na primer trije od štirih pri nas najdenih zgornjekarbonskih ribjih zob, ki pripadajo vrsti Petalodus ohioensis Safford. Iz naše soseščine - južne Evrope je poznana le še najdba podobnega zoba v Karnijskih Alpah. Pomemben del Bedičeve zbirke so prav gotovo zgornjepaleozojski trokrparji, med katerimi je bilo enajst taksonov do Bedičevega odkritja še nepoznanih. Najštevilčneje so v zbirki zastopani ramenonožci, tako po številu primerkov, kot po številu vrst. V velikem številu so prisotni tudi morski polži in zgornjekarbonske školjke.
Preparator:
Že na terenu se je z veliko vnemo lotil prepariranja pazljivo nabranih fosilov in delo nato z vsem spoštovanjem in ljubeznijo nadaljeval doma. Razvil je nove metode preparacije in sam izdelal najprimernejša orodja za zahtevno, natančno delo. Sodil je v sam svetovni vrh preparatorstva.
Svoja nova spoznanja pri delu je rad prenašal na druge. Znal je svetovati in pomagati. Imel je več predavanj o okamnelem življenju v jeseniškem prostoru, bil je soavtor poljudno znanstvenih člankov o fosilih in mineralih, sodeloval je na naravoslovnih dneh osnovnih in srednjih šol, geoloških krožkih ter vodil ekskurzije.
Fotograf:
Izkazal se je tudi kot odličen fotograf. Njegove fotografije bogatijo prenekateri poljudni članek in tudi znanstveno delo, ki vključuje in obravnava njegove fosile.
Prijatelj muzejev, poznanstvo:
Poznanstvo med Jožetom Bedičem in Prirodoslovnim muzejem Slovenije se je začelo poglabljati v osemdesetih letih, med urejanjem paleontološke razstavne zbirke. Z njegovo pomočjo smo lahko predstavili življenje v paleozoiku na območju današnjih Karavank, pa tudi v naslednjih letih smo bili deležni njegove pozornosti v obliki donacij.
Sodelavec Gornjesavskega muzeja Jesenice je ostal tudi po letu 1993, ko je bila v muzeju, za javnost odprta stalna razstavna zbirka njegovih fosilov. Po upokojitvi je skrb za neobdelane okamnine postavil na prvo mesto. Redno je obiskoval svoj delovni kabinet v muzeju, prepariral, dokumentiral in urejal material.
Sodeloval je na številnih prireditvah z geološko vsebino; na tradicionalnih Mednarodnih razstavah mineralov in fosilov v Tržiču - vedno le v vzgojnoizobraževalnem programu, od oktobra 1982 do januarja 1983 je gostoval s samostojno razstavo fosilov v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, v začetku leta 1986 v Kosovi graščini na Jesenicah, aprila 1991 v Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah, njegovi fosili in kamnine karavanškega predora pa so na ogled tudi v razstavni sobi Podjetja za vzdrževanje avtocest na Hrušici. Skupaj z Muzejem Jesenice je leta 1994 sodeloval na Drugem slovenskem muzejskem sejmu v Ljubljani in leta 2000 na Jesenicah pripravil razstavo ob izidu poštne znamke Trilobit.
Za svoje prizadevno delo na področju paleontologije je bil nagrajen s priznanji; z Gorenjsko Prešernovo nagrado leta 1981 in s Zoisovim priznanjem leta 1989, katera je lahko postavil ob bok priznanjem, ki jih je prejel za svoje delovanje in dosežke na kulturnoumetniškem področju: Čufarjevi plaketi mesta Jesenice leta 1979 in Linhartovima zlatima značkama.
Od hobija do znanosti:
Glavna odlika Jožeta Bediča - zbiralca fosilov je bila prav gotovo to, da se je znal že od vsega začetka svojega zbirateljstva povezovati s strokovnjaki - geologi in paleontologi, ki so njegove najdbe lahko pravilno ovrednotili in strokovno obdelali.
Paleontološka znanost je do sedaj z njegovimi najdbami obogatila sezname fosilnih živalskih vrst in rodov:
mehkužcev z eno novo vrsto glavonožca in 28 novimi taksonomskimi enotami školjk,
trokrparjev z novim rodom, devetimi novimi vrstami in dvema podvrstama,
ramenonožcev z novim rodom in novo vrsto.
Pri dolgoletnem sodelovanju s strokovnjaki si je nabral veliko izkušenj in ob nenehnem prebiranju strokovne literature je z njeno pomočjo marsikateremu fosilu sam določil rod, pa tudi vrsto.
Bedičeva zbirka fosilov vsebuje preko 600 različnih fosilnih živalskih in rastlinskih vrst, na strokovno obdelavo pa še čaka bogata favna ramenonožcev, polžev, koral in glavonožcev.