Ne spreglejte!

Naše malo veliko morje

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. 

Več

Zavarovane rastline

Herbarij po zakonu zaščitenih rastlin (Herbarium florae sub legis protectione) je nastal leta 1949 kot je zapisano na njegovi naslovnici. Obsega 20 pol 18 vrst: alpsko azalejo, bodiko, črno murko, dišeči volčin, dlakavo mahovnico, kamniško murko, kranjsko in Hladnikovo buniko, kranjski jeglič, madronščico, okroglolistno rosiko, planiko, Wulfenov jeglič, rogato vijolico, srednjo rosiko, Sternbergov klinček, triglavsko rožo, vodni orešek in Zoisovo vijolico. Rastline zanj je med letoma 1932 in 1949 v glavnem nabral Edvard Pajnič, nekaj pa tudi Angela Piskernik. Slednja je napisana le na eni etiketi, a mnoge rastline so navedene le z latinskimi in slovenskimi imeni, brez podatkov o nabiralcu, kraju in času nabiranja. 
  • Planika (Leontopodium alpinum) iz herbarija po zakonu zaščitenih rastlin. Foto: David Kunc
    Planika (Leontopodium alpinum) iz herbarija po zakonu zaščitenih rastlin. Foto: David Kunc
  • Pola z dlakavo mahovnico (Oxycoccus palustris), ki jo je Edvard Pajnič nabral 27. 5. 1946 pri Grmezu na Ljubljanskem barju. Foto: David Kunc
    Pola z dlakavo mahovnico (Oxycoccus palustris), ki jo je Edvard Pajnič nabral 27. 5. 1946 pri Grmezu na Ljubljanskem barju. Foto: David Kunc
  • Rogata vijolica (Viola cornuta) je bila pri nas med letoma 1921 in 1976 zavarovana, pozneje pa so  ugotovili, da je bila na tedaj edinem znanem nahajališču v Sloveniji posajena. Ob koncu 20. in v začetku 21. stoletja je bila vrsta najdena tudi v Krnskem pogorju Julijskih Alp in ni znano ali so njena rastišča tam naravna ali posledica vojaškega delovanja. Foto: David Kunc
    Rogata vijolica (Viola cornuta) je bila pri nas med letoma 1921 in 1976 zavarovana, pozneje pa so ugotovili, da je bila na tedaj edinem znanem nahajališču v Sloveniji posajena. Ob koncu 20. in v začetku 21. stoletja je bila vrsta najdena tudi v Krnskem pogorju Julijskih Alp in ni znano ali so njena rastišča tam naravna ali posledica vojaškega delovanja. Foto: David Kunc


Prijavite se na e-novice