od 15. 10. 2003 do 15. 2. 2004

Litijski rudnik svinca in cinka ali Sitarjevec spada med naša večja rudna nahajališča, Litija pa je bržkone najstarejše slovensko rudarsko mesto. Začetek rudarstva v litijskem območju sega že v čas Keltov, ki so tu kopali svinčevo rudo. V večjem obsegu so tu rudarili tudi Rimljani.

Rudarjenje se je v preteklem času večkrat opustilo in ponovno obnovilo. Dolžina rovov presega štirideset kilometrov. Leta 1965 so rudnik zaradi premajhnih rudnih zalog dokončno zaprli. Sedaj potekajo dela za ponovno odprtje rudnika, ki bi ga predstavili širši javnosti.

Rudišče je nastalo v karbonskih plasteh. Spada med žilna hidrotermalna rudišča. Značilna je bogata in kompleksna mineralna parageneza. Pojavlja se preko šestdeset različnih mineralov, ki so nastali v štirih fazah mineralizacije.

Najbolj znameniti minerali iz Sitarjevca so kristali cinabarita, cerusita in barita, ki so pomembni predmeti iz zakladnice geološke dediščine in s tem del premične kulturne dediščine.

Skip to content