Razstava prikazuje slovensko morje, ki je ceprav majhno, pomemben del naše naravne dedišcine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje nelocljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. S svojimi zakladi nas hrani, daje nam surovine in pomembno vpliva na podnebje. Morja široka cesta nas povezuje s svetom. Vse premalo pa se zavedamo, da je tudi veliko morje ranljivo in premajhno, da bi brez posledic preneslo clovekov pohlep.
Razstava je prostorsko zasnovana v dveh delih. Prvi svetovno in slovensko morje predstavlja z eksponati, fotografijami, filmi, nazornimi ilustracijami, graficnimi predstavitvami in kratkimi, zanimivimi besedili. Popestren je z interaktivnimi elementi, ki obiskovalcem omogocajo, da ob preprostih nalogah sami išcejo odgovore na vprašanja, marsikateri predmet pa lahko tudi potipajo, vzamejo v roke in opazujejo od blizu. Drugi del sestavljajo tri interaktivne, imerzivne projekcije v skupni velikosti 3 x 14 metrov. Vsaka projekcija ima senzorje giba, ki posnamejo obiskovalca tako, da lahko le-ta s svojim gibanjem telesa vpliva na samo projekcijo. Tako se le-ta lahko potopi v globine morja in opazuje, kako se s pojemanjem svetlobe spreminja biotska raznolikost ali raziskuje, kako se v obmocju plimovanja na spremembe razmer prilagajajo morski organizmi, preizkusi pa se lahko tudi v vlogi rešitelja morja.
Interaktivna instalacija skupaj s prostorsko postavitvijo fizicnih elementov gradi na edinstveni izkušnji za obiskovalca, ga spodbuja k raziskovanju in doživljanju morskega in podmorskega sveta. To je morda prva znanstveno osnovana razstava, ki vkljucuje prostorske interaktivne elemente v slovenskih muzejih.
Fotografija: Ciril Mlinar Cic
Na razstavi so na ogled primerki zanimivih prebivalcev slovenskega morja, od takšnih, ki jih poznamo s krožnikov, do manj znanih, ki jih vecinoma lahko obcudujemo le v filmih in na fotografijah. Nekateri med njimi so prikazani v poucnem prehranjevalnem spletu, kjer »Velika riba majhno žre!« S trebuhom za kruhom v naše morje obcasno priplavajo tudi nenavadni gostje, kot je bila na primer Leonora, brazdasti kit, katerega okostje se boci pod stropom dvorane ali morski mesec, sicer najtežja riba na svetu, za katero le redki vedo, da sodi med ribe napihovalke in da je njeno meso strupeno. Prav tako kot je strupeno meso štirizobke, ujete v slovenskem morju, iz katere kljub temu na Japonskem pripravljajo jed fugu. Žalostna usoda je doletela mladica morskega psa orjaka, ki se je 25. decembra 2014 zapletel v stojeco mrežo v morju pred hotelom Bernardin v Portorožu in poginil. Vecina odraslih osebkov te vrste meri 6-8 m, nekateri pa dosežejo vec kot 12 m. Podobna usoda je doletela atlantskega skušolovca, morskega psa, ki je v Jadranu zelo redek in sodi med vrste tik pred izginitvijo. Strokovnjaki menijo, da se je približno leto dni star mladic verjetno skotil v Jadranu, ali pa je k nam priplaval iz Sredozemskega morja. Tudi on se je ujel v ribiško mrežo v morju pred Piranom in poginil.
Manj znano je tudi, da sta nekdaj v Jadranskem morju živeli dve vrsti jesetrov: jadranski jeseter in beluga. Prvi tu le še životari, saj se v naravi skoraj ne razmnožuje vec. Drugi je v Jadranu verjetno izumrl. Danes so jesetri ena najbolj ogroženih živalskih skupin. Razstavljena primerka je Prirodoslovni muzej Slovenije pridobil v ribogojnici.
Prebivalci morskega dna slovenskega morja so predstavljeni s številnimi primerki, nekateri pa na fotografijah. Marsikaj, kar lahko najdemo na morski obali, lahko otroci (in odrasli) tudi primejo in si pobližje ogledajo.
Predstavljeno je tudi morje kot najvecji ekosistem na Zemlji. V kratkem, a zanimivem filmu lahko spoznamo nastanek in razvoj oceanov ter življenja, ki je nastalo v njih. O tem pricajo številni fosilni ostanki, kar 95% jih pripada morskim organizmom. Mnogi so bili najdeni tudi pri nas – ste vedeli, da so bili najstarejši fosilni ostanki morskih konjickov na svetu najdeni prav v Sloveniji v bližini Kamnika? Ogledate si jih lahko na naši razstavi.
Na življenje v morju vplivajo številni dejavniki nežive narave, predvsem slanost, temperatura, svetloba in pritisk. Od njih je odvisna biotska raznolikost v razlicnih življenjskih okoljih svetovnega oceana, nekatere med njimi pa povzrocajo morske tokove, ki ne vplivajo le na življenje v morju, pac pa sooblikujejo podnebje na vsem planetu.
Morje je tudi vir dobrin za cloveka. Ribe in drugi morski organizmi so pomemben vir beljakovin, vitaminov in mineralov za ljudi. Po podatkih Organizacije združenih narodov za prehrano (FAO) so glavni vir beljakovin za šestino svetovnega prebivalstva, vecinoma v državah v razvoju. Tudi v razvitem svetu se vedno bolj zavedajo njihovega pomena v zdravi prehrani. Potrebe po ribah in drugih morskih plodovih hitro narašcajo. Leta 1950 so ribici nalovili 18 milijonov ton rib na leto, dve desetletji kasneje pa trikrat vec. Potem so nastopile težave. Zaradi intenzivnega lova se ribje populacije niso mogle naravno obnavljati. Ulov vecine ekonomsko zanimivih vrst se je drasticno zmanjšal, nekatere vrste so dosegle rob izumrtja. Zato je nujna cimprejšnja vzpostavitev trajnostnega ribolova in vzreje morskih organizmov v morju.
Ribolov je bil tudi za Slovencev, ki so živeli v vaseh od Trsta do izliva reke Soce, stoletja donosna panoga. Razvili so razvili edinstven nacin lova na tune, zato ga upraviceno lahko imenujemo »tunolov po slovensko«. Na prelomu 19. stoletja je bilo na tem obmocju 450 registriranih in okoli 90 neregistriranih ribiških ladij. Sredi 20. stoletja je ribolov zaradi politicnih sprememb in pritiskov na tem obmocju popolnoma zamrl. Danes ta zanimiv del zgodovine slovenskega ribolova s številnimi predmeti, fotografijami in dokumenti predstavlja Ribiški muzej Tržaškega primorja v Križu pri Trstu. Razstava je bila na ogled od 20. 10. 2016 do 13. 9.2021
KOLOFON:
Vodja projekta, scenarij, besedila, interpretacija: dr. Staša Tome
Avtorji razstave: dr. Staša Tome, dr. Breda Cinc Juhant, dr. Andrej Gogala, Alenka Jamnik, dr. Miha Jeršek, Urška Kacar, Tea Knapic, Mojca Jernejc Kodric, mag. Matija Križnar, prof. dr. Boris Kryštufek, Špela Pungaršek, Ljerka Trampuž, dr. Tomi Trilar, doc. dr. Al Vrezec
Zasnova likovne postavitve razstave: Ivian Kan Mujezinovic in Mika Cimolini
Zasnova interaktivnih elementov razstave: Aljoša Rot
Graficno oblikovanje: Ivian Kan Mujezinovic, Ee
Oblikovanje interierja: Mika Cimolini, Hikikomori d.o.o.
Oblikovanje in izvedba interaktivnih okolij: Matija Kostevc, Matic Kragelj, Hikikomori d.o.o.
Film Nastanek in razvoj svetovnega morja:: dr. Miha Jeršek, mag. Matija Križnar, Matjaž Ucakar, Marjan Richter
Film Podmorski termalni sulfatni izviri / Film Undersea Termal Sulphate Springs: dr. Miha Jeršek, dr. Uroš Herlec, Ciril Mlinar Cic
Posnetek modrozelenih cepljivk: Francisco Pujante Capilla
Animacija morskih tokov: NASA (National Aeronautics and Space Administration)
Fotografije: dr. Claudio Battelli, dr. Chris Charter, dr. Janja France, Ciril Mlinar Cic, doc. dr. Patricija Mozetic, Tjaž Ocepek, dr. Tomi Trilar, dr. Jure Žalohar, Dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja (lastnik fotografij družina Gruden), NASA (National Aeronautics and Space Administration), NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration), Shutterstock, EOL, Encyclopedia of Life, Gonzalo
Ilustracije: Vladimir Leben, Igor Šinkovec, Geodetski inštitut Slovenije, NASA (National Aeronautics and Space Administration), NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration)
Oblikovanje svetlobe : Lighting design: Marjan Viskovic
Prevod: TA TOCKA, Tamir Samuel Azaz, s. p.
Lektoriranje: Henrik Ciglic, s. p.
Strokovni pregled scenarija: prof. dr. Tom Turk
Konservatorsko-restavratorska priprava muzealij: Rok Hafner, Andrej Kapla, Ciril Mlinar Cic, Milan Rajšp, Alojz Šmuc, Borut Tome, dr. Tomi Trilar, Viljem Žgavec
Zahvale:
Zahvaljujemo se vsem fotografom za brezplacno uporabo njihovih fotografij.
Za posojeno gradivo, pomoc pri zbiranju in donacije gradiva se zahvaljujemo naslednjim ustanovam in posameznikom: Akvarij Piran (dr. Manja Rogelja, Gorazd Lazar), Muzej školjk Piran (Jan Simic), Fonda.si d.o.o., Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja Piran (prof. dr. Lovrenc Lipej, dr. Borut Mavric),Caludio Batelli, Stelio Bonifacio, Jutra Cernilogar, Rok Dominik, Alenka Jamnik, Marjetka Kardelj, Matjaž Lazar, Emanuel Letica, Drago Marojevic, Luka Mrzelj, Zlatko Novogradec, Milan Rajšp, Valter Žiža, Viljem Žgavec.
Centru za kartografijo flore in favne se zahvaljujemo za posojeno opremo, s katero smo ocistili školjke, mag. Katarini Trilar Prosenc pa za nesebicno pomoc pri tem opravilu.
Razstavo je omogocilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Sponzor:
KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto