Sponzorji: Finale Računalniške storitve, Alenka Štuhec s.p.; Repro d.o.o.; Repro MS d.o.o.; Regis d.o.o., računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; Etol d.d.; PeCe s.p.; Univoxa d.o.o.; LemaSoft s.p.; RTV Slovenija; Prevozništvo Korenin; Hema d.o.o., oblikovanje in izvedba razstav; Trajanus d.o.o.; MTI d.o.o.; Mesnine dežele kranjske; Prijatelji mineralov Prirodoslovnega muzeja Slovenije

12. 4. 2001 do aprila 2002

Peca je s svojo zgodovino, podobo in mogočnostjo postala pomemben simbol Koroške. Skupaj z Uršljo goro daje poseben značaj dolini. Poznamo jo po domovanju kralja Matjaža in po tem, da so iz nje več stoletij pridobivali rudo. Prvi zapisi o svinčevi rudi na tem območju so iz leta 1424, medtem ko so prvi pisni viri o začetkih rudarjenja pod Peco iz leta 1665.

V več kot 300 letni zgodovini mežiškega rudnika so rudarji pod Peco izkopali približno 800 km rovov in pri tem nakopali okoli 19 milijonov ton svinčevo-cinkove rude. Rudarili so v Peci na nadmorski višini 2000 m pa vse do globine +267m v rudišču Graben pri Žerjavu. Največ težav so imeli z izčrpavanjem vode, saj je bilo potrebno iz rudišča izčrpati kar 19 milijonov m3 vode na leto.

Mežiško rudišče je v svetu dobro poznano – pa ne zaradi svinčevo-cinkove rude, temveč zaradi nekaterih mineralov, ki so s svojo izjemnostjo, popolno obliko ali preprosto z lepoto navdušili številne strokovnjake in zbiratelje ter ljubitelje mineralov.

Na prvem mestu moramo omeniti mineral wulfenit, ki predstavlja oksidno svinčevo in molibdenovo rudo. Ime je dobil po avstrijskem mineralogu F. X. Wulfenu (1728 – 1805). Wulfenit je najpogosteje rumen, oranžen ali oranžnordečkast in se pojavlja v številnih kristalnih oblikah. Skupke wulfenitovih kristalov, ki so lahko merili tudi več deset centimetrov, so v Mežici med drugim tudi drobili kot rudo in iz njih pridobivali cenjen molibden. V zadnjih desetletjih pa je wulfenit, skupaj s splošnim povečanjem zanimanja za minerale, postal cenjen in nepogrešljiv v številnih zasebnih in muzejskih zbirkah po celem svetu.

Poleg wulfenita poznamo še vrsto popolno oblikovanih kristalov iz podzemlja Pece. To so kristali kalcita, ki šele v zadnjem času uživajo vse večji sloves in bodo v prihodnjih letih nedvomno predmet strokovnih in znanstvenih razprav. Prav tako pomembni so še kristali cerusita, anglezita, sadre, hidrocinkita, hemimorfita in še nekateri.

Slovenska vlada je leta 1987 sprejela Zakon o postopnem zapiranju rudnika svinca in cinka Mežica do leta 2002. Nekateri deli rudnika so poplavljeni, drugi pa zaradi zapiralnih del že tako rekoč nedostopni. S tem so možnosti za enkratne najdbe popolno oblikovanih kristalov iz leta v leto manjše. Rudnik svinca in cinka Mežica v zapiranju d.o.o. je del rudnika priredil v turistični objekt, kjer lahko vsak, vsaj za nekaj časa, postane rudar, se popelje z rudniškim vlakom v osrčje Pece in spozna delo rudarjev ter številne predmete slovenske tehniške dediščine. Poleg rudnika so uredili muzej, v katerem so predstavljene rude, okamnine in minerali iz podzemlja Pece, rudniške karte in še kaj zanimivega.

Dosedanja zbirka mineralov iz podzemlja Pece Prirodoslovnega muzeja Slovenije je bila razmeroma skromna. Zato z veseljem predstavljamo novo pridobitev, ki je nastala s sodelovanjem Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Uprave RS za varstvo kulturne dediščine in zasebnega zbiratelja Franca Marzela. Zbirka mineralov iz podzemlja Pece ima dvojni pomen. Prvi je ta, da bomo v osrednjem muzeju, ki se ukvarja s tovrstno dediščino na Slovenskem, primerno predstavili ta del bogastva mineralov Slovenije številnim ljubiteljem in obiskovalcem našega sedanjega in upamo tudi prihodnjega muzeja. Zbirka pa ima tudi študijski oziroma znanstveni pomen, saj vsi minerali iz podzemlja Pece še niso popolno strokovno obdelani.

Sodelovanje med Prirodoslovnim muzejem Slovenije, Rudnikom svinca in cinka Mežica v zapiranju d.o.o. in še nekaterimi institucijami doma in v tujini ter zasebnimi zbiratelji, je spodbudno. Morda nam bo skupaj uspelo minerale iz podzemlja Pece predstaviti celovito in na enem mestu. To si zaslužijo, saj so ime Slovenije ponesli v svet in s tem – ter tudi zato – predstavljajo pomemben del naravne in kulturne dediščine Slovenije.

Skip to content